ANATOMIJA ZOBA
Glavna dela zoba sta zobna krona in korenina. Površina zobne krone je iz sklenine, lepe in čvrste ter svetleče zobovine, ki je izjemno trda in odporna na obrabo, kisline in karies, notranjost zoba pa varuje pred vplivi v ustih. To je del zoba, ki gleda iz dlesni in ga lahko vidimo, ko pogledamo v usta.
Modro označen predel zoba je iz dentina. Ta zobovina je mehkejša in manj odporna na kisline, obrabo. Vsebuje več organskih snovi in zato v dentinu karies napreduje hitreje kot v sklenini.
Vsa zobovina ima drobne kanalčke, ki potekajo od površine zoba proti zobni pulpi. V dentinu so ti kanalčki precej široki, zato v dentinu karies napreduje hitreje kot v sklenini.
Znotraj zobne krone je votlinica (pulpna komora) in v vsaki korenini vsaj en glavni kanal, ki poteka od pulpne komore v zobni kroni proti vršičku korenine. Od glavnega kanala se lahko odcepijo manjši stranski kanali, ki lahko vodijo proti vršičku korenine ali pa se končajo višje na korenini. V pulpni komori in kanalih se nahajajo žile, živci in tkivo. Imenujemo jih zobna pulpa ali po domače zobni živec.
KARIES, KI POVZROČI VNETJE PULPE ALI GRANULOM, TUDI ABSCES
Kadar karies napreduje preko sklenine v dentin do zobne pulpe se zobna pulpa okuži in nastane vnetje. To se lahko zgodi pri kariesu na zobu, ki še ni bil plombiran, včasih nastane karies ob plombi ali prevleki. Ni vedno potrebno, da karies sega v zobno pulpo, da se ta vname. Včasih je dovolj že, da karies sega v bližino zobne pulpe, bakterije pa po kanalčkih potujejo v zobno pulpo in tam povzročajo vnetje. Sprva je vneta le zobna pulpa v kronskem delu zoba – pulpni komori. Vnetje se nato širi po kanalih proti vršičkom korenin. Kadar se vnetje razširi preko odprtin na vršičku korenine ali na izhodih stranskih kanalov v kost in tam dela vnetje kosti temu rečemo kronično periapikalno vnetje ali granulom. Kadar se tak granulom močno vname in zagnoji ter povzroči otekanje dlesni ali celo dela obraza temu rečemo absces. Zobu, ki nima več žive pulpe rečemo mrtev zob.
Včasih se lahko zgodi, da poteka vnetje in odmiranje zobne pulpe le v enem kanalu, v ostalih kanalih pa je pulpa še živa. V takem primeru se narava bolečine kombinira. Včasih pa tako vnetje poteka kronično, bolečina je lahko šibka do zmerna. Tako vnetje lahko poteka nekaj tednov do nekaj mesecev ali celo več let in pacienta ne privede do zobozdravnika.
TREPANACIJA – ODPRTJE ZOBA
Ne glede na to, v kateri fazi je vnetje – lahko le v kronskem delu zoba, ali je že zajelo celotni kanalski sistem zoba, tudi kadar je že prisoten granulom, ne glede na to ali tak zob trenutno boli ali ne, poteka zdravljenje koreninskih kanalov enako.
Široko je potrebno zob odpreti, očistiti ves karies, morda odstraniti staro plombo ali prevleko v celoti, dograditi zob ali celo podaljšati klinično krono zoba. Podaljšanje klinične krone zoba je postopek pri katerem odstranimo del dlesni, ki prekriva karies, da ga lahko očistimo in zagotovimo tesno zaporo zoba, ki onemogoča uhajanje zdravila iz zoba, hkrati pa preprečuje vdor novih bakterij v zob.
ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE KANALOV
Odprtino, skozi katero dostopamo oblikujemo tako, da lahko s kanalskimi instrumenti čim bolje dostopamo do kanalskega sistema. Tega skrbno razširimo, očistimo in razkužimo (dezinficiramo). Delo zahteva veliko natančnosti, znanja in sodobne opreme. Delo je zamudno in zahteva veliko potrpežljivosti.
Vendar le dobro razširjeni in očiščeni kanali ter dobra tesna zapora zoba lahko zagotovijo uspešno endodontsko zdravljenje zoba. Pri čiščenju in dezinfekciji koreninskih kanalov uporabljamo tako ročne instrumente, kot strojne, ultrazvok, kanalske instrumente iz posebnih materialov, ki se lahko upognejo tako kot poteka ukrivljenost kanalov …
S kanalskimi instrumenti lahko dosežemo le glavne kanale in večje stranske kanale, drobnih lasastih stranskih kanalov, in kanalov, ki se odcepijo čisto na vršičku korenine pa z instrumentacijo običajno ne moremo doseči. Zato vso to instrumentacijo vedno izvajamo v kopeli raznih razkužil, da se kanalski sistem, kar najbolje razkuži. Kadar je vnetje močno in se je zobna obloga – biofilm že naselil tudi v koreninske kanale, vanje vložimo razkužilno zdravilo in zob zapremo z materialom za začasno zaporo zoba. Po potrebi tako zdravilo večkrat zamenjamo.
POLNITEV KORENINSKIH KANALOV
Ko ocenimo, da so koreninski kanali kar najbolje očiščeni in razkuženi take kanale napolnimo s posebnimi plastičnimi materiali. Ti materiali so mehkejši od plombirnih materialov. Pomembno je, da tak material lahko še kdaj odstranimo. Včasih se lahko zgodi, da pride do reinfekcije kanalov zaradi na primer ponovnega kariesa ali odloma zoba. Tudi postopek polnjenja zoba zahteva kar nekaj opreme, predvsem pa znanja in natančnosti in je zamuden. Po polnitvi zob zapremo z začasno plombo, kadar pa stanje zoba omogoča, lahko tudi že stalno plombo.
Endodontsko zdravljen zob moramo skrbno spremljati. Endodontsko zdravljen zob spremljamo z rentgenskimi kontrolami. Pred zdravljenjem vedno naredimo rentgensko sliko ali morda po potrebi tudi dentalni CT. Če se zdravljenje zaplete ali se vnetje noče in noče umiriti, je včasih potrebno opraviti dodatna rentgenska slikanja ali morda celo dentalni CT. Rentgen moramo narediti tudi takoj po polnitvi. Nato zdravljen zob rentgensko spremljamo na 5 let.
DOKONČNA OSKRBA ENDODONTSKO ZDRAVLJENEGA ZOBA
Pomembno je imeti v mislih, da je zob, ki nima več žive pupe (ne glede na to ali je že zdravljen ali ne) veliko bolj krhek kot zdrav živ zob. Zato se veliko raje zlomi že pri običajnih silah grizenja. Na to bodite pozorni predvsem ob praznikih in slavnostnih dogodkih, ko med jedjo pogosto klepetamo, na mizi pa so dobrote kot npr. mesne jedi s kostmi, jedi z oreščki, koščičasto sadje in zelenjava…
Kadar je zobne krone dovolj, začasno plombo zamenjamo za stalno plombo iz bolj estetskih in dolgotrajnejših materialov. Kadar pa je zobna krona tako destruirana, da to ni mogoče ali kadar se del zoba tako nesrečno odlomi, da dograditev zoba s plombiranjem ni mogoča pa v enega ali več od zdravljenih kanalov ulepimo zatiček in dogradimo zob tako, da lahko naj naredimo prevleko iz materiala s katerega se dogovorimo.
Lahko nas pokličete na stacionarno številko 01 430 72 20; GSM številko 031 656 907 ali pa nam pišite preko kontaktnega obrazca.
