Umik dlesni oziroma recesija dlesni pomeni pomik, umik roba dlesni proti korenini zoba. Pri tem postane del koreninske površine viden v ustni votlini.
Pacient spremembo pogosto opazi kot daljši zob. Včasih se najprej pojavi skelenje pri hladni pijači ali občutljivost pri ščetkanju.
Izraz “zmanjšanje dlesni” pacienti prav tako uporabljajo za opis te spremembe. Strokovno govorimo o recesiji dlesni.
Recesija se lahko pojavi pri enem zobu ali na več zobeh. Včasih prizadene predvsem sprednje zobe, lahko tudi podočnike in ličnike. Razvoj je odvisen od anatomije tkiv, položaja zoba, mehanskih vplivov, vnetja in drugih dejavnikov.
🦷 Kaj se pri umiku dlesni pravzaprav zgodi?
Dlesen običajno prekriva zobno korenino. Pri recesiji se njen rob pomakne proti vrhu korenine.
Tako postane vidna površina, ki je bila prej zaščitena.
Površina korenine se razlikuje od zobne krone. Krono prekriva sklenina. Korenino prekriva cement, pod njim pa je dentin.
Dentin je občutljivejši na zunanje dražljaje. Zato se lahko po umiku dlesni pojavi:
- občutljivost na hladno,
- skelenje pri ščetkanju,
- občutljivost na sladko ali kislo,
- neprijeten občutek pri dotiku,
- kratka ostra bolečina ob dražljaju.
Razgaljena korenina je tudi bolj izpostavljena obrabi in koreninskemu kariesu.
🔎 Umik, odmik in recesija dlesni – je to isto?
V pacientskem jeziku se uporabljajo različni izrazi.
Umik dlesni, odmik dlesni in recesija dlesni opisujejo isti osnovni pojav: rob dlesni se pomakne proti korenini zoba.
“Recesija dlesni” je strokovni izraz.
“Umik dlesni” je zelo razumljiva pacientova formulacija in je zato za spletno vsebino posebej uporabna.
“Zmanjšanje dlesni” opisuje občutek oziroma videz spremembe, vendar ga v strokovni terminologiji nadomešča izraz recesija dlesni.
V besedilu zato smiselno uporabljamo vse pomembne izraze, glavni poudarek pa ostane na umiku dlesni.
🩸 Je umik dlesni povezan s parodontalno boleznijo?
Lahko je.
Pri parodontitisu vnetje prizadene obzobna tkiva. Pride lahko do izgube prirastišča in alveolarne kosti. Umik dlesni se lahko pojavi kot del te širše prizadetosti.
Recesija pa ima tudi številne druge vzroke. Zato umik dlesni sam po sebi še ne pomeni parodontalne bolezni.
Pri pregledu je pomembno preveriti:
- prisotnost vnetja,
- krvavitev dlesni,
- globino obzobnih žepov,
- izgubo prirastišča,
- stanje medzobnih tkiv,
- rentgensko stanje kosti,
- lokalne mehanske dejavnike.
Tako lahko ugotovimo, ali gre za izolirano recesijo ali za del parodontalne bolezni.
🧬 Zakaj se dlesni umikajo?
Recesija dlesni ima pogosto več dejavnikov.
Pomembne so anatomske značilnosti dlesni in kosti, položaj zoba ter debelina mehkih tkiv. Pri tankem periodontalnem fenotipu je lahko rob dlesni bolj občutljiv na zunanje obremenitve. Pomemben je tudi položaj zoba v zobnem loku.
Na razvoj lahko vplivajo še:
- mehanska travma,
- neustrezna tehnika ščetkanja,
- premočan pritisk,
- neustrezna velikost medzobnega pripomočka,
- parodontalno vnetje,
- položaj zoba,
- ortodontski premiki,
- določeni frenulumi oziroma sluznične gube,
- neustrezno oblikovane zalivke ali protetični robovi,
- mehansko draženje zaradi nakita v ustih.
Pri posameznem pacientu je pogosto prisotna kombinacija več dejavnikov.
🦷 Ali premočno ščetkanje povzroča umik dlesni?
Prekomerna mehanska obremenitev lahko prispeva k poškodbi dlesni. Pomembni so pritisk, tehnika ščetkanja, trdota ščetin, anatomija in stanje tkiv.
Zato agresivno ščetkanje ni učinkovitejše ščetkanje.
Cilj je učinkovito odstranjevanje zobne obloge ob nežnem stiku z dlesnijo.
Pri že prisotni recesiji je smiselno preveriti tehniko čiščenja. Zobozdravnik lahko pokaže primeren pritisk in način ščetkanja.
➡️ Ščetkanje zob v sliki in besedi
🧵 Kako čiščenje medzobnih prostorov vpliva na recesijo?
Tudi medzobnih prostorov mora biti prilagojena.
Prevelika medzobna ščetka ali drug pripomoček za čiščenje medzobnih prostorov ali nepravilna uporaba le – teh lahko mehansko poškodujeta tkivo.
Pomembno je, da medzobna ščetka vstopi v prostor s primernim uporom. Izbira velikosti naj temelji na anatomiji posameznega prostora.
Tako lahko odstranimo zobno oblogo in hkrati zmanjšamo nepotrebno mehansko draženje.
🦷 Ali lahko ortodontsko zdravljenje vpliva na umik dlesni?
Ortodontsko zdravljenje premika zobe znotraj čeljusti.
Pri določenih premikih se lahko spremeni položaj zoba glede na kost in mehka tkiva. Tveganje je lahko večje pri že tankem periodontalnem fenotipu ali pri zobeh z manj ugodno anatomsko lego.
Zato je pri pacientu z že prisotno recesijo smiselna parodontalna ocena pred ortodontskim zdravljenjem.
Pomembno je tudi spremljanje stanja med zdravljenjem.
🦷 Ali lahko plomba ali prevleka vpliva na dlesen?
Da, določene restavracije – plombe, prevleke, implantati – lahko vplivajo na stanje obzobnih tkiv.
Rob zalivke ali protetičnega nadomestka, ki otežuje čiščenje, lahko omogoča večje zadrževanje zobne obloge.
To lahko vodi v lokalno vnetje dlesni.
Pri pacientu z recesijo je zato pomemben pregled celotnega področja: položaja dlesni, oblike zoba, restavracije in možnosti kakovostnega čiščenja.
Če je rob restavracije eden od dejavnikov, se najprej odpravi vzrok.
👅 Kaj pa piercing?
Piercing v ustnici ali jeziku lahko pri določenih pacientih povzroča ponavljajočo se mehansko poškodbo dlesni.
Takšna poškodba je posebej pomembna, kadar piercing nenehno drgne ob isto mesto.
Če se ob piercingu pojavi lokalni umik dlesni, je smiselno oceniti mehansko obremenitev.
🩸 Znaki in simptomi recesije dlesni
Recesija ima lahko vidne znake in neprijetne simptome.
Znaki
Najpogosteje opazimo:
- zob je videti daljši,
- rob dlesni je pomaknjen proti korenini,
- videti je del zobne korenine,
- zobni vrat je bolj izpostavljen,
- med sosednjimi zobmi se lahko spremeni videz dlesni.
Simptomi
Pojavijo se lahko:
- skelenje zob,
- občutljivost na hladno,
- občutljivost pri ščetkanju,
- občutljivost na sladko ali kislo,
- kratka ostra bolečina ob dražljaju,
- občutek nelagodja na prizadetem mestu.
Recesija lahko poteka tudi brez simptomov. Zato je lahko sprememba odkrita šele pri zobozdravstvenem pregledu.
🧊 Zakaj je zob pri umiku dlesni občutljiv na hladno?
Ko se koreninska površina izpostavi, postane dentin neposredno dostopen zunanjim dražljajem.
Hladna voda, sladoled, hladen zrak ali dotik ščetke lahko sprožijo kratkotrajno bolečino.
Pri tipični preobčutljivosti je bolečina kratka in hitro izzveni, ko dražljaj odstranimo.
Dolgotrajna, spontana ali nočna bolečina ima drugačen pomen in zahteva zobozdravstveno oceno.
Občutljivost zoba zato ni vedno posledica recesije. Podoben simptom se lahko pojavi pri kariesu, poki zoba, obrabi zobnih tkiv ali težavah z zobno pulpo.
➡️ Kaj je pulpo-parodontalna simptomatika?
Spoznajte, kaj pomeni pulpo-parodontalna simptomatika, kako sta lahko povezana zobna pulpa in obzobna tkiva ter zakaj je pri takšnih spremembah pomembna pravilna diagnostika.
🦷 Ali lahko umik dlesni povzroči koreninski karies?
Razgaljena korenina je bolj izpostavljena okolju ustne votline.
Koreninska površina je občutljivejša na kisline in mehanske vplive kot sklenina. Zato lahko pri izpostavljeni korenini nastane koreninski karies.
Pomembna je dosledna ustna higiena in preventiva.
Pri izraziti recesiji je treba posebno pozornost nameniti tudi pravilni tehniki čiščenja.
➡️ Vrste zobnega kariesa – vrste zobne gnilobe – koreninski karies
😁 Zakaj so zobje zaradi umika videti daljši?
Ko se rob dlesni pomakne proti korenini, postane večji del zoba viden. Zobje so videti podaljšani.
Zobna krona se sama ne podaljša. Spremeni se delež zoba, ki je viden nad robom dlesni.
Pri enem zobu je sprememba lahko komaj opazna. Pri več zobeh skupaj lahko bistveno vpliva na videz nasmeha.
To je pogosto razlog, zaradi katerega pacient prvič poišče pomoč.
🩺 Kako zobozdravnik ugotovi, kako izrazita je recesija?
Pregled vključuje meritev položaja roba dlesni in oceno okoliških tkiv.
Pomembni so:
- globina recesije,
- širina recesije,
- stanje medzobnih tkiv,
- debelina dlesni,
- širina keratiniziranega tkiva,
- položaj zoba,
- prisotnost zobne obloge,
- stanje koreninske površine,
- morebitna izguba prirastišča.
Sodobna klasifikacija recesije upošteva tudi izgubo prirastišča med zobmi in druge značilnosti okoliških tkiv. Recesije so razvrščene v kategorije RT1, RT2 in RT3.
Takšna ocena pomaga pri odločitvi o zdravljenju in pri oceni možnosti prekrivanja korenine.
Pomembno: klasifikacija RT ne temelji samo na globini umika dlesni. Pri oceni upoštevamo tudi izgubo kliničnega prirastišča med sosednjimi zobmi, zato videz recesije sam po sebi še ne določi kategorije.
💡 Kaj to pomeni za zdravljenje?
Pri RT1 so možnosti za popolno prekritje izpostavljene korenine praviloma najboljše. Pri RT2 je rezultat odvisen predvsem od obsega izgube medzobnega prirastišča. Pri RT3 večja izguba podpornih tkiv med zobmi zmanjša predvidljivost popolnega prekritja korenine.
🩹 Ali se lahko umik dlesni ustavi?
Ko odstranimo oziroma obvladamo dejavnike, ki recesijo spodbujajo, se lahko stanje stabilizira.
Pomembni koraki so:
- ustrezna tehnika ščetkanja,
- primerna zobna ščetka,
- pravilna velikost medzobnih pripomočkov,
- zdravljenje morebitnega vnetja,
- opustitev škodljivih mehanskih navad,
- spremljanje sprememb.
Če je recesija stabilna in brez težav, lahko zadostuje spremljanje.
Če povzroča občutljivost, estetske težave ali otežuje ustno higieno, obstajajo možnosti dodatnega zdravljenja.
🦷 Ali lahko dlesen ponovno zraste?
Pri pravi recesiji se dlesen praviloma sama ne vrne na prvotni položaj.
Z dobro nego lahko zmanjšamo možnost nadaljnjega umikanja.
Za ponovno pokritje razgaljene korenine je pri izbranih primerih potrebno kirurško zdravljenje.
To je pomembna razlika med ustavitvijo oziroma stabilizacijo recesije in rekonstrukcijo izgubljenega tkiva.
🩺 Kako zdravimo recesijo dlesni?
Način zdravljenja je odvisen od vzroka in značilnosti recesije.
1. Odprava vzroka
Najprej je treba zmanjšati, ukiniti ali odstraniti dejavnike, ki recesijo vzdržujejo.
To lahko vključuje prilagoditev ščetkanja, odpravo mehanskega draženja, obravnavo vnetja ali korekcijo lokalnih dejavnikov.
2. Zmanjšanje občutljivosti
Pri skelenju lahko pomagajo ustrezna sredstva za zmanjšanje preobčutljivosti. Pri nekaterih primerih se uporablja tudi zaščitni premaz ali kompozitna zalivka.
3. Kirurško prekrivanje korenine
Pri izbranih recesijah lahko dlesen kirurško pomaknemo proti kroni zoba oziroma uporabimo presadek vezivnega tkiva.
Izbira tehnike je odvisna od globine in širine recesije, stanja medzobnih tkiv, debeline dlesni in drugih anatomskih značilnosti.
Uporabljajo se različne tehnike, med drugim koronarna pomaknjena krpica, tunelske tehnike in vezivnotkivni presadki.
🧑⚕️ Ali vsaka recesija potrebuje operacijo?
Ne vsaka.
Če je recesija majhna, stabilna in brez pomembnih težav, je pogosto najpomembnejše spremljanje ter odprava dejavnikov, ki lahko vplivajo na napredovanje.
Kirurško zdravljenje pride v poštev pri izbranih primerih.
Indikacije lahko vključujejo:
- izrazito občutljivost,
- estetsko težavo,
- progresivno recesijo,
- težave pri vzdrževanju ustne higiene,
- koreninski karies,
- željo po prekrivanju razgaljene korenine.
Odločitev temelji na kliničnem pregledu.
🌿 Kako preprečujemo umik dlesni?
Anatomije dlesni in genetskih značilnosti ne moremo spremeniti z domačo nego. Lahko pa zmanjšamo številne zunanje dejavnike.
💧 Čistite nežno
Temeljita ustna higiena in močan pritisk pri čiščenju nista ista stvar.
🧵 Uporabljajte primerne medzobne pripomočke
Velikost naj bo ustrezna posameznemu prostoru.
🦷 Ob krvavitvi preverite vzrok
Krvaveče dlesni lahko kažejo na vnetje. Zdravljenje vnetja pomaga zaščititi obzobna tkiva.
🚭 Izogibajte se kajenju
Kajenje je pomemben dejavnik za zdravje obzobnih tkiv.
👩🏻⚕️ Redno preverjajte stanje
Posebej pomemben je pregled, če opazite nov umik dlesni ali hitro spremembo.
⏰ Kdaj je potreben pregled?
Na pregled je smiselno priti, kadar:
- opazite novo recesijo,
- se dlesen hitro umika,
- je zob videti bistveno daljši,
- je razgaljena korenina,
- se pojavi izrazita občutljivost,
- se pojavijo krvaveče dlesni,
- so dlesni otekle,
- je prisoten neprijeten zadah,
- se zob maje,
- se pojavijo novi razmiki med zobmi.
Kombinacija recesije in drugih znakov je posebej pomembna.
Takrat je treba oceniti tudi stanje obzobnih tkiv.
💡 Kaj si velja zapomniti?
Umik dlesni, odmik dlesni in recesija dlesni opisujejo isto osnovno spremembo.
Pacient lahko opazi predvsem daljši videz zoba, razgaljen zobni vrat ali skelenje.
Vzroki so različni. Pomembno vlogo imajo anatomija dlesni, položaj zoba, mehanske obremenitve, parodontalno vnetje, ortodontski premiki in drugi lokalni dejavniki.
Recesija sama po sebi še ne pomeni parodontalne bolezni.
Najpomembnejši korak je ugotoviti vzrok.
Ko je vzrok obvladan, se lahko recesija stabilizira. Pri izbranih primerih lahko z ustreznim zdravljenjem izboljšamo pokritost korenine, zmanjšamo občutljivost ali izboljšamo videz dlesni.
🔗 Morda vas bo zanimalo tudi:
➡️ Gingivitis – vnetje dlesni, ki ga ne smete prezreti
Spoznajte, kaj je gingivitis, kako ga prepoznamo, zakaj nastane in kako lahko z ustrezno ustno higieno preprečimo njegovo napredovanje v parodontalno bolezen.
➡️ Vnete dlesni – vzroki in zdravljenje
Spoznajte najpogostejše vzroke za vnete dlesni, njihove znake ter možnosti zdravljenja in preprečevanja.
➡️ Ščetkanje zob v sliki in besedi
Oglejte si, kako pravilno ščetkati zobe in očistiti njihove različne ploskve.
➡️ Ali električna zobna ščetka povzroča umik dlesni?
Spoznajte, ali lahko električna zobna ščetka vpliva na umik dlesni, kako jo pravilno uporabljati in kako zmanjšati možnost poškodb dlesni.
