Srečajte

Mirjam Kovačič

, zobozdravnica

Zobozdravnica Mirjam Kovačič sem študij dokončala na Medicinski fakulteti, smer stomatologija, v Ljubljani, leta 1993. Po opravljenem strokovnem izpitu sem bila zaposlena v Zdravstvenem domu v Ljubljani do leta 1999, ko sem se odločila za zasebno zobozdravstveno ordinacijo.

Zobni implantat – kaj je, kako poteka vstavitev in koliko časa zdrži?

Zobni implantat – naraven občutek tudi po izgubi zoba

Izguba zoba je pogostejša, kot si večina ljudi predstavlja. Do nje lahko pride zaradi napredovalega kariesa, parodontalne bolezni, poškodbe ali neuspešnega zdravljenja zoba. Poleg estetskih težav izgubljen zob vpliva tudi na žvečenje, govor in dolgoročno zdravje preostalih zob.

Sodobno zobozdravstvo omogoča zelo zanesljivo rešitev – zobni implantat, s katerim lahko nadomestimo en zob, več zob ali celo vse zobe v čeljusti. Ob pravilni načrtovani terapiji in ustrezni ustni higieni implantati dosegajo zelo visoko uspešnost ter lahko pacientu služijo več desetletij.

V tem članku boste izvedeli:

  • kaj je zobni implantat,
  • kako poteka zdravljenje,
  • ali poseg boli,
  • kdo je primeren kandidat,
  • koliko časa implantat zdrži,
  • kakšni so možni zapleti,
  • kako implantat pravilno negovati.

Kaj je zobni implantat?

Zobni implantat (imenovan tudi zobni vsadek) je majhen vijak, najpogosteje izdelan iz titana ali titanove zlitine, ki ga zobozdravnik kirurško vstavi v čeljustno kost. Po celjenju prevzame vlogo zobne korenine, nanj pa se izdela protetična nadgradnja – najpogosteje zobna krona.

Na ta način nadomestimo izgubljeni zob, ne da bi bilo treba brusiti sosednje zdrave zobe, kot je to potrebno pri klasičnem zobnem mostičku.

Implantat ni umeten zob

To je ena najpogostejših zmot.

Implantat predstavlja le umetno korenino, medtem ko vidni del zoba sestavlja protetična nadgradnja.

Celotno nadomestilo običajno sestavljajo trije deli:

  • implantat (v kost vstavljena umetna korenina),
  • opornik (abutment), ki povezuje implantat s krono,
  • zobna krona, ki posnema naravni zob po obliki, velikosti in barvi.

Ko je zdravljenje zaključeno, večina pacientov pri normalnem žvečenju skoraj ne občuti razlike med implantatom in naravnim zobom.


Kdaj priporočamo zobni implantat?

Implantat je primeren pri številnih situacijah, ko želimo nadomestiti izgubljeni zob.

Najpogostejši razlogi so:

  • izguba posameznega zoba,
  • izguba več zaporednih zob,
  • brezzobost zgornje ali spodnje čeljusti,
  • slabo prilegajoča se totalna proteza,
  • želja po trajnejši in stabilnejši rešitvi.

Velika prednost implantata je, da ni treba brusiti zdravih sosednjih zob, zato ohranimo več naravnega zobnega tkiva.


Zakaj po izgubi zoba ni dobro predolgo čakati?

Veliko ljudi meni, da en manjkajoči zob ne predstavlja večje težave. V resnici pa se po izgubi zoba začnejo spremembe, ki lahko otežijo kasnejše zdravljenje.

Sčasoma lahko pride do:

  • zmanjševanja čeljustne kosti na mestu izgubljenega zoba,
  • nagibanja sosednjih zob proti praznemu prostoru,
  • izraščanja nasprotnega zoba,
  • sprememb ugriza,
  • težjega čiščenja zob,
  • večje obremenitve preostalih zob.

Dalj časa, kot je prisotna vrzel, večja je verjetnost, da bo pred implantacijo potrebna dodatna priprava, na primer dograditev kosti.

💡  Dobro je vedeti: Izguba čeljustne kosti je najbolj izrazita v prvih mesecih po izdrtju zoba. Zato je smiselno možnosti za implantacijo oceniti čim prej.


Iz katerih materialov so izdelani implantati?

Največ implantatov je izdelanih iz medicinskega titana, ki se v zobozdravstvu uporablja že desetletja.

Titan ima številne prednosti:

  • odlično biokompatibilnost,
  • visoko trdnost,
  • odpornost proti koroziji,
  • sposobnost vraščanja v kost (osteointegracija).

V zadnjih letih so na voljo tudi cirkonijevi implantati, ki so bele barve in predstavljajo možnost za izbrane primere, vendar so še vedno precej manj razširjeni kot titanovi.

Za večino pacientov ostajajo titanovi implantati zlati standard zaradi dolgoletnih kliničnih izkušenj in odličnih rezultatov.


Kako implantat ostane trdno pritrjen v kosti?

Po vstavitvi implantata se začne proces, imenovan osteointegracija.

To pomeni, da kost postopoma preraste površino implantata in ga trdno poveže s čeljustjo.

Ta proces običajno traja:

  • približno 2 do 4 mesece v spodnji čeljusti,
  • približno 3 do 6 mesecev v zgornji čeljusti,

čas celjenja pa je odvisen od številnih dejavnikov, kot so kakovost kosti, splošno zdravstveno stanje, kajenje in vrsta posega.

Ko je implantat popolnoma vraščen, predstavlja stabilno oporo za zobno krono, mostiček ali protezo.


✔️ Katere so glavne prednosti zobnih implantatov?

Implantati so danes ena najbolj predvidljivih rešitev za nadomeščanje zob, saj omogočajo odlično funkcionalnost in estetski rezultat.

Njihove glavne prednosti so:

  • zelo naraven videz,
  • stabilno in učinkovito žvečenje,
  • ohranitev sosednjih zdravih zob,
  • upočasnitev izgube čeljustne kosti,
  • dolgoročna rešitev,
  • visoka stopnja uspešnosti ob ustrezni negi,
  • izboljšana kakovost življenja in večja samozavest.

Pri številnih pacientih implantat predstavlja rešitev, ki se po občutku najbolj približa naravnemu zobu.


💡  Dobro je vedeti

Uspešnost sodobnih zobnih implantatov je zelo visoka in v številnih raziskavah presega 95 % tudi po desetih letih, če je zdravljenje pravilno načrtovano in pacient redno skrbi za ustno higieno ter obiskuje kontrolne preglede.


Kako poteka zdravljenje z zobnim implantatom?

Zdravljenje z zobnim implantatom ni en sam poseg, temveč načrtovan proces v več korakih. Natančen potek je odvisen od tega, ali nadomeščamo en zob, več zob ali vse zobe, pa tudi od stanja kosti in dlesni.

1. Pregled in načrtovanje zdravljenja

Pred vstavitvijo implantata zobozdravnik oceni:

  • stanje zob in dlesni,
  • količino in kakovost čeljustne kosti,
  • ugriz,
  • prostor, ki je na voljo za implantat in krono,
  • splošno zdravstveno stanje in dejavnike, ki lahko vplivajo na celjenje.

Za načrtovanje je pogosto potreben rentgenski posnetek, pri zahtevnejših primerih pa 3D-posnetek oziroma CBCT.

Na podlagi pregleda se določi, ali je implantat primerna rešitev in kako ga je treba namestiti.

Rentgensko slikanje zob: kdaj potrebujemo ortopan, lokalni RTG ali CBCT?


2. Priprava pred vstavitvijo implantata

Pred implantacijo morajo biti usta praviloma v čim boljšem zdravstvenem stanju.

Posebej pomembno je zdravljenje:

  • kariesa,
  • vnetja zob,
  • bolezni dlesni in obzobnih tkiv,
  • morebitnih drugih žarišč okužbe.

Aktivno parodontalno vnetje je treba pred implantacijo ustrezno obravnavati, saj lahko vnetje ogrozi tudi tkiva okoli implantata.

Če je zob, ki ga bomo nadomestili, še prisoten, je lahko potrebna njegova odstranitev. V nekaterih primerih je mogoče implantat vstaviti že neposredno po izdrtju zoba, v drugih pa je bolje počakati na celjenje.


3. Vstavitev implantata

Sam kirurški poseg poteka v lokalni anesteziji, zato pacient med posegom praviloma ne čuti bolečine.

Zobozdravnik pripravi ležišče v čeljustni kosti in vanj vstavi implantat.

Nato se začne proces osteointegracije – povezovanja implantata s kostjo.

Odvisno od primera se lahko implantat:

  • popolnoma prekrije z dlesnijo in se počaka na njegovo vraščanje,
  • ali pa ostane viden njegov zgornji del, na katerega se kasneje namesti protetična nadgradnja.

Ali vstavitev zobnega implantata boli?

To je eno najpogostejših vprašanj pacientov.

Med posegom bolečine praviloma ni, saj je področje omrtvičeno z lokalnim anestetikom.

Po posegu se lahko pojavijo:

  • občutljivost,
  • blaga do zmerna bolečina,
  • oteklina,
  • občutek napetosti,
  • manjša krvavitev.

Težave so običajno najbolj izrazite v prvih dneh po posegu in nato postopoma izzvenijo.

Pomembno je razlikovati med običajnim pooperativnim nelagodjem in bolečino, ki se pojavi ali stopnjuje kasneje. Če se bolečina po začetnem izboljšanju ponovno močno poveča, se je treba posvetovati z zobozdravnikom.


4. Celjenje in vraščanje implantata

Po vstavitvi sledi obdobje celjenja.

Takrat se implantat postopoma poveže s čeljustno kostjo. Proces imenujemo osteointegracija.

Dolžina celjenja ni enaka pri vseh pacientih. Odvisna je predvsem od:

  • kakovosti in količine kosti,
  • položaja implantata,
  • obsega kirurškega posega,
  • potrebe po dograditvi kosti,
  • individualnega celjenja.

V nekaterih primerih je mogoče začasni zob namestiti zelo hitro, v drugih pa je treba počakati, da je implantat dovolj stabilen za obremenitev.


5. Izdelava zobne krone

Ko je implantat dovolj stabilen in so tkiva zaceljena, sledi protetični del zdravljenja.

Na implantat se namesti opornik – abutment, ki povezuje implantat z zobno krono.

Nato se izdela krona – prevleka, ki mora biti oblikovana tako, da se čim bolje ujema:

  • z barvo okoliških zob,
  • z njihovo obliko,
  • z ugrizom,
  • z naravnimi proporci nasmeha.

Končni rezultat tako ni le funkcionalen, temveč tudi estetski.

Kaj je zobni mostiček in kdaj je najboljša rešitev?


Koliko časa traja zdravljenje z zobnim implantatom?

Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z enim številom, saj je čas zdravljenja odvisen od konkretnega primera.

Pri enostavnem primeru lahko zdravljenje poteka razmeroma hitro, medtem ko je pri pomanjkanju kosti ali drugih zahtevnejših okoliščinah potrebno več mesecev.

Na čas zdravljenja vplivajo predvsem:

  • ali je zob še prisoten,
  • ali je treba zob izdreti,
  • količina in kakovost kosti,
  • ali je potrebna dograditev kosti,
  • položaj implantata,
  • način obremenitve implantata,
  • hitrost celjenja posameznika.

Poenostavljeno lahko potek je videti takole:

pregled in načrtovanje

morebitno zdravljenje oziroma izdrtje zoba

vstavitev implantata

celjenje in osteointegracija

izdelava protetične nadgradnje

namestitev zobne krone

Pri nekaterih pacientih je mogoče posamezne faze združiti, zato ni nujno, da vsak pacient potrebuje enak časovni potek.


Kaj če nimam dovolj kosti za zobni implantat?

Pomanjkanje kosti še ne pomeni nujno, da implantat ni mogoč.

Po izgubi zoba se volumen čeljustne kosit na mestu manjkajočega zoba postopoma zmanjšuje – kost se resorbira. Če je kosti premalo za varno namestitev implantata, lahko pride v poštev dograditev oziroma augmentacija kosti.

Pri tem se lahko uporabljajo različni materiali za nadomeščanje oziroma regeneracijo izgubljenega kostnega tkiva.

V zgornji čeljusti je pri pomanjkanju kosti v predelu kočnikov in ličnikov včasih potreben tudi poseg, imenovan dvig sinusnega dna (sinus lift).

Ali je dodatni poseg potreben, se lahko zanesljivo oceni šele na podlagi kliničnega pregleda in ustreznega rentgenskega oziroma 3D-slikanja.


Kdo je primeren kandidat za zobni implantat?

Zobni implantat je lahko primeren za odraslega pacienta, ki je izgubil zob in ima ustrezne pogoje za implantacijo, oziroma jih je mogoče z dodatnim zdravljenjem ustvariti.

Pri odločitvi so pomembni:

  • stanje čeljustne kosti,
  • zdravje dlesni in obzobnih tkiv,
  • ustna higiena,
  • splošno zdravstveno stanje,
  • kajenje,
  • določena zdravila in bolezni,
  • pričakovanja pacienta.

Starost sama po sebi običajno ni edini oziroma odločilni dejavnik.

Pomembnejše je splošno zdravstveno stanje in stanje ustne votline.

ZALJUBLJEN V LJUBEZEN – ZAKAJ JE PRAV, DA TO VE ZOBOZDRAVNIK


Kajenje in zobni implantati

Kajenje lahko negativno vpliva na celjenje po kirurškem posegu in poveča tveganje za zaplete okoli implantata.

Zato je opustitev kajenja pomemben del priprave na implantološko zdravljenje.

Tudi po uspešni vstavitvi implantata je kajenje pomemben dejavnik tveganja za zdravje tkiv okoli implantata.


Ali lahko telo zavrne zobni implantat?

Pacienti pogosto uporabljajo izraz “zavrnitev implantata”, vendar ta izraz ni povsem natančen.

Pri implantatih običajno ne govorimo o imunološki zavrnitvi na enak način kot pri presaditvi organa.

Če se implantat ne uspe povezati s kostjo ali se kasneje pojavijo težave, so lahko vzroki različni.

Med njimi so:

  • nezadostna osteointegracija,
  • okužba,
  • preobremenitev,
  • neustrezna higiena,
  • kajenje,
  • implantatni mukozitis (podobno kot gingivitis pri zobeh),
  • periimplantitis
  • nezadostna kakovost ali količina kosti.

Če implantat v zgodnji fazi ne doseže ustrezne stabilnosti, ga je včasih treba odstraniti. Po ustreznem celjenju je lahko v izbranih primerih mogoča ponovna implantacija.


Zobni implantat ali zobni mostiček?

Pri nadomeščanju enega manjkajočega zoba sta pogosti možnosti implantat in zobni mostiček.

Pri klasičnem mostičku se manjkajoči zob nadomesti z umetnim zobom, ki je pritrjen na sosednja zoba. Ta zoba je treba praviloma ustrezno pripraviti oziroma obrusiti.

Pri implantatu pa se umetna korenina namesti v čeljustno kost, na njej pa se izdela krona.

Glavna razlika


Zobni implantat ali proteza?

Pri večjem številu manjkajočih zob je lahko možnost:

  • klasična delna proteza,
  • implantatno podprta proteza,
  • več implantatov z mostičkom,
  • fiksna protetična rešitev na implantatih.

Implantati lahko pri pacientih z brezzobo čeljustjo bistveno izboljšajo stabilnost proteze, saj preprečujejo njeno pretirano premikanje med govorjenjem in žvečenjem.

Tudi tukaj je izbira individualna in je odvisna od anatomskih, zdravstvenih, funkcionalnih in finančnih dejavnikov.

Kaj je zobna proteza?


💡  Dobro je vedeti

Zobni implantat ni vedno najboljša rešitev za vsakega pacienta.

Čeprav gre za zelo uspešno obliko nadomeščanja zob, je treba pred odločitvijo oceniti celotno stanje ustne votline. V nekaterih primerih je lahko primernejši mostiček, proteza ali druga oblika protetičnega zdravljenja.

Cilj zdravljenja ni vstaviti implantat za vsako ceno, temveč izbrati najprimernejšo in dolgoročno varno rešitev za posameznega pacienta.


Koliko časa zdrži zobni implantat?

To je eno najpogostejših vprašanj pred odločitvijo za implantat.

Zobni implantat je lahko zelo dolgoročna rešitev in lahko ob ustrezni negi zdrži več desetletij. Vendar pa njegove življenjske dobe ni mogoče zagotoviti za vsakega posameznika.

Na dolgoročni uspeh vplivajo predvsem:

  • kakovost načrtovanja in izvedbe zdravljenja,
  • količina in kakovost kosti,
  • stanje dlesni in obzobnih tkiv,
  • ustna higiena,
  • redni kontrolni pregledi,
  • kajenje,
  • obremenitve implantata,
  • splošno zdravstveno stanje.

Pomembno je tudi razumeti, da implantat in zobna krona nimata nujno enake življenjske dobe.

Implantat lahko ostane stabilen več desetletij, medtem ko se lahko krona zaradi obrabe, poškodbe ali drugih razlogov sčasoma poškoduje in jo je treba zamenjati.


Kako skrbeti za zobni implantat?

Čeprav implantat ni naravni zob, potrebuje enako skrbno in redno higieno.

Okoli implantata se lahko nabirajo zobne obloge. Bakterije lahko povzročijo vnetje mehkih tkiv, pri napredovanju pa tudi izgubo kosti okoli implantata.

Osnova nege je:

💦 Ščetkanje zob

Zobe in implantat je treba redno in temeljito ščetkati, praviloma dvakrat dnevno.

Pri izbiri zobne ščetke je pomembno, da je primerna za posameznika in da z njo ne poškodujemo dlesni.

🦷 Čiščenje medzobnih prostorov

Posebej pomembno je čiščenje predelov okoli implantata, kjer se lahko zadržujejo zobne obloge.

Glede na obliko implantata, krone in medzobnega prostora so lahko primerne:

  • medzobne ščetke,
  • zobna nitka,
  • posebna implantatna nitka,
  • drugi pripomočki za čiščenje, ki jih priporoči zobozdravnik.

👩‍⚕️ Redne kontrole

Implantat potrebuje redne kontrolne preglede, tudi če ne povzroča nobenih težav.

Zobozdravnik lahko pravočasno opazi spremembe, ki jih pacient sam še ne zazna.

Pomembno: Implantat ne more dobiti kariesa, vendar to ne pomeni, da je neuničljiv. Vnetje tkiv okoli implantata lahko ogrozi njegovo stabilnost.

Trening ustne higiene implantatov


Kaj je periimplantitis?

Periimplantitis je vnetje tkiv okoli zobnega implantata, pri katerem pride tudi do izgube podporne kosti.

Gre za enega pomembnejših poznih zapletov implantološkega zdravljenja.

Pred njim se lahko pojavi periimplantatni mukozitis – vnetje mehkih tkiv okoli implantata brez izgube podporne kosti (podobno kot gingivitis pri zobeh).

Če vnetja ne zdravimo, se lahko pri nekaterih pacientih razvije periimplantitis.

Znaki, na katere moramo biti pozorni:

  • krvavitev dlesni okoli implantata,
  • rdeča ali otekla dlesen,
  • občutljivost,
  • izcedek,
  • neprijeten okus ali zadah,
  • umikanje dlesni,
  • občutek, da je implantat ali krona drugačna kot prej,
  • majavost implantata.

Majav implantat ni normalen znak in zahteva čimprejšnji pregled.


Kateri so možni zapleti po vstavitvi implantata?

Kot pri vsakem kirurškem posegu se lahko tudi pri implantaciji pojavijo zapleti.

V zgodnjem obdobju se lahko pojavijo:

  • bolečina,
  • oteklina,
  • podplutba,
  • krvavitev,
  • vnetje,
  • počasnejše celjenje.

Med poznejšimi zapleti so lahko:

  • vnetje okoli implantata,
  • izguba kosti,
  • težave z mehkimi tkivi,
  • poškodba ali obraba protetične nadgradnje,
  • majavost implantata,
  • izguba implantata.

Večina pacientov zdravljenje prestane brez večjih zapletov, vendar je pomembno, da pacient pozna tudi možna tveganja.


Kaj, če me implantat začne boleti?

Implantat po uspešnem celjenju praviloma ne bi smel povzročati stalne bolečine.

Če se po določenem obdobju pojavi nova bolečina, občutljivost, oteklina ali krvavenje, je priporočljiv pregled.

Vzrok je lahko na primer:

  • vnetje tkiv okoli implantata,
  • mehanska preobremenitev,
  • težava s krono,
  • težava z ugrizom,
  • poškodba okoliških tkiv,
  • drug vzrok, ki ni neposredno povezan z implantatom.

Bolečine ni priporočljivo več dni zgolj opazovati in čakati, da bo minila, predvsem če se stopnjuje ali jo spremljata oteklina in izcedek.


Kaj, če je zobni implantat majav?

To je pomemben opozorilni znak.

Pri dobro integriranem implantatu se ne sme pojavljati občutek, da se premika.

Če pacient zazna majavost, je treba ugotoviti, ali se premika:

  • sam implantat,
  • opornik,
  • krona ali drug protetični del.

To je pomembna razlika, saj majavost krone še ne pomeni nujno, da je majav tudi implantat.

Zato je pri takšni težavi potreben pregled pri zobozdravniku.


Ali je zobni implantat trajna rešitev?

Izraz “trajna rešitev” je pri implantatih treba razumeti nekoliko previdno.

Implantati so namenjeni dolgoročnemu nadomeščanju izgubljenih zob in lahko ob dobrih pogojih služijo zelo dolgo. Vendar nobena medicinska oziroma zobozdravstvena rešitev ni absolutno doživljenjska.

Na rezultat vplivajo tako dejavniki, ki jih lahko nadzorujemo, kot tisti, na katere nimamo popolnega vpliva.

Zato je bolj pravilno reči, da je zobni implantat dolgoročna rešitev za nadomeščanje manjkajočega zoba.


Kaj lahko ogrozi dolgoročni uspeh implantata?

Na implantat ne smemo gledati kot na popolnoma neodvisen “umetni zob”.

Njegov uspeh je povezan z zdravjem tkiv okoli njega.

Med pomembnejše dejavnike tveganja sodijo:

Kajenje

Kajenje negativno vpliva na celjenje in je povezano z večjim tveganjem za zaplete okoli implantatov.

Neustrezna ustna higiena

Zobne obloge lahko povzročijo vnetje okoli implantata in ogrozijo podporna tkiva.

Nezdravljena parodontalna bolezen

Pacienti z anamnezo parodontalne bolezni potrebujejo posebno pozornost in redno vzdrževanje zdravja obzobnih tkiv.

Preobremenitev

Močne grizne sile in določene parafunkcije, na primer škrtanje z zobmi, lahko povečajo mehansko obremenitev implantata in protetične nadgradnje.

Neredni kontrolni pregledi

Težave je lažje uspešno obravnavati, če jih odkrijemo zgodaj.


Ali lahko z implantati nadomestimo vse zobe?

Da.

Pri popolni brezzobosti ni nujno, da za vsak manjkajoči zob potrebujemo svoj implantat.

V določenih primerih lahko več implantatov predstavlja oporo za:

  • snemno protezo,
  • fiksni most,
  • drugo protetično rešitev.

Načrt je odvisen od anatomskih pogojev, količine kosti, ugriza, estetskih zahtev in drugih dejavnikov.


Kaj je najpomembnejše pred odločitvijo za implantat?

Pred implantacijo ni najpomembnejše vprašanje:

“Kateri implantat je najboljši?”

Veliko pomembnejše je:

“Ali je implantat zame primerna rešitev in kako ga je treba pravilno načrtovati?”

Uspešno zdravljenje je odvisno od celotnega načrta – od ocene kosti in dlesni do izbire položaja implantata, protetične rešitve in kasnejšega vzdrževanja.


Pogosta vprašanja o zobnih implantatih

Ali vstavitev zobnega implantata boli?

Ne. Poseg poteka v lokalni anesteziji, zato med vstavitvijo implantata praviloma ne čutimo bolečine. Po posegu se lahko pojavijo bolečina, oteklina in občutljivost, ki običajno postopoma izzvenijo.

Koliko časa traja vstavitev implantata?

Sam kirurški poseg je lahko relativno kratek, vendar je celotno zdravljenje daljše. Čas je odvisen od zahtevnosti primera, celjenja in tega, ali je potrebna dodatna dograditev kosti.

Koliko časa traja, da se implantat zaraste?

Osteointegracija običajno traja več mesecev. Natančen čas je odvisen od mesta implantacije, kakovosti kosti in drugih individualnih dejavnikov.

Koliko stane zobni implantat?

Cena ni odvisna samo od samega implantata. V celoten strošek lahko sodijo pregled in diagnostika, kirurški poseg, implantat, opornik, krona ter morebitni dodatni postopki, kot je dograditev kosti.

Zato je treba ceno določiti individualno po pregledu in načrtovanju zdravljenja.

Koliko časa zdrži zobni implantat?

Ob ustreznem načrtovanju, dobri ustni higieni, rednih kontrolah in odsotnosti pomembnih dejavnikov tveganja lahko implantat služi več desetletij. Življenjska doba implantata in zobne krone pa nista nujno enaki.

Ali lahko implantat telo zavrne?

Pri implantatih običajno ne govorimo o imunološki zavrnitvi, kot jo poznamo pri presaditvah organov. Implantat se lahko ne integrira s kostjo ali se kasneje pojavijo biološki oziroma mehanski zapleti.

Ali lahko dobim implantat, če nimam dovolj kosti?

Pomanjkanje kosti ne pomeni nujno, da implantat ni mogoč. V določenih primerih je mogoče kost pred implantacijo ali hkrati z njo dograditi.

Ali je implantat boljši od mostička?

Ne obstaja univerzalno boljša rešitev. Implantat omogoča nadomeščanje manjkajočega zoba brez brušenja sosednjih zob, vendar zahteva kirurški poseg in daljši proces zdravljenja. Mostiček je lahko primernejši v določenih kliničnih okoliščinah.

Kako čistim zobni implantat?

Implantat in krono je treba čistiti vsak dan. Poleg ščetkanja je zelo pomembno čiščenje prostora okoli implantata in medzobnih prostorov z ustreznimi pripomočki.

Ali lahko implantat dobi karies?

Ne. Implantat ni narejen iz zobnega tkiva in zato ne more dobiti kariesa. Lahko pa se vnamejo tkiva okoli implantata, kar lahko vodi v periimplantni mukozitis ali periimplantitis.

Ali lahko kadim, če imam zobne implantate?

Kajenje povečuje tveganje za zaplete in lahko negativno vpliva na dolgoročni uspeh implantološkega zdravljenja. Zato je opustitev kajenja pomembna tako pred implantacijo kot po njej.


Zobni implantat – dolgoročna rešitev, ki zahteva dobro načrtovanje

Zobni implantat je danes ena izmed najpomembnejših možnosti za nadomeščanje izgubljenih zob. Omogoča nadomeščanje posameznega zoba, več zob, ali predstavlja oporo za protetično rešitev pri popolni brezzobosti.

Njegova največja prednost je, da lahko nadomesti tudi korenino zoba in pri nadomeščanju posameznega zoba praviloma ne zahteva brušenja sosednjih zdravih zob.

Če razmišljate o zobnem implantatu, je zato prvi korak pregled, pri katerem se oceni stanje vaših zob, dlesni in čeljustne kosti ter skupaj z vami poišče najprimernejša rešitev.


Podobna vprašanja o tej temi pacienti iščejo tudi z izrazi:

  • zobni vsadek
  • implantat zob
  • kaj je zobni implantat
  • kako poteka implantacija
  • koliko časa zdrži implantat
  • ali implantat boli
  • nadomeščanje manjkajočega zoba
  • implantat ali mostiček
  • implantat ali proteza

📄 O članku

Tema: Zobni implantat – kaj je, kako poteka vstavitev in koliko časa zdrži?

⏱️ Čas branja: približno 10 minut

📅 Zadnja posodobitev: avgust 2026

V članku boste izvedeli, kaj je zobni implantat oziroma zobni vsadek, iz katerih delov je sestavljen in kako lahko nadomesti izgubljeni zob. Spoznali boste, kako poteka zdravljenje – od pregleda in načrtovanja do vstavitve implantata, njegovega vraščanja v čeljustno kost ter izdelave zobne krone. Članek odgovarja tudi na pogosta vprašanja o bolečini po posegu, potrebni količini kosti, primernosti za implantat, kajenju, možnih zapletih, negi implantata ter njegovi dolgoročni obstojnosti. Posebej pojasni tudi razliko med implantatom, zobnim mostičkom in protezo ter opozori na pomen zdravih dlesni in dobre ustne higiene za dolgoročni uspeh zdravljenja.

👩🏻‍⚕️ Avtor in strokovni pregled: Mirjam Kovačič, dr. dent. med.


📞  Vas zanima še kaj in potrebujete dodatne informacije? Pokličite nas na 031 656 907

🦉  Dobro je vedeti še …

🔎  Pogosto nas vprašate

🦷 Vam lahko pomagamo še kako drugače?

Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Ob vsaki nelagodnosti ali bolečini v zobeh ali čeljustih je nujno poiskati profesionalno pomoč zobozdravnika. Izpeljal bo diagnostiko, vam predlagal možne načine zdravljenja, lahko pa tudi napotil k osebnemu zdravniku ali k ustreznim specialistom.

Pregled zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, tako da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Informacije o piškotkih se shranjujejo v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran, ter pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in koristni.

Nujno potrebni piškotki

Nujno potrebni piškotek bi moral biti omogočen ves čas, da lahko shranimo vaše nastavitve za piškotke.

Piškotki tretjih oseb

Ta spletna stran uporablja Google Analytics za zbiranje anonimnih informacij, kot so število obiskovalcev strani in najbolj priljubljene strani.

Ohranjanje tega piškotka omogočenega nam pomaga izboljšati našo spletno stran.