Zanima me, katere plombe so bolj kvalitetne. Ali so to bele ali navadne?
O kvaliteti plomb
O kvaliteti plomb ne moremo govoriti kot o dobrih ali slabih glede na barvo oziroma kot jih poimenujete Vi, bele ali navadne. Govorimo o materialih in tehnikah, ki jih materiali za izdelavo zahtevajo. Vsak material ima svoje prednosti in slabosti.
Glede na lastnosti, ki jih posamezen material nudi se zobozdravnik odloča ali predlaga uporabo za vsak zob, za vsako situacijo posebej. V grobem so na tržišču trenutno 3 vrste materialov, ki se trenutno največ uporabljajo za plombiranje. Omejila se bom na opis lastnosti materialov, ki so predvsem pomembne za razumevanje, kdaj in zakaj se zobozdravnik odloči uporabiti oziroma predlagati njegovo uporabo v posameznem primeru.
Kompoziti
Kompoziti-klasični beli plombirni material se večinoma uporablja za izdelavo estetskih plomb v vidnem področju. S tem plombirnim materialom dosežemo najboljšo estetiko.
Druga njegova dobra lastnost je, da se mikroretencijsko in adhezivno veže na zobovino (kadar so dobri pogoji izdelave lahko rečemo, da se material “zlepi” z zobovino). Zato ta material ne zahteva posebne oblike preparacije (tako rečemo oblikovanju zobne luknjice po odstranitvi kariesa) zoba, kot jo zahteva na primer amalgam. Tako pogosto uspemo pri izdelavi plombe ohraniti več zdrave zobovine.
Slabost materiala je, da se pri strjevanju krči, in slabo prenaša visoke sile, pri grizenju na zobe v stranskem predelu, predvsem pri kočnikih. Pri postopku izdelave bele plombe je posebno pomembno, da lahko dosežemo dobro osušitev predela. Vlaga moti strjevanje kompozitov in na predelu, kjer je bila pri izdelavi kompozitne plombice vlaga (slina, tekočina, ki jo proizvaja dlesen, kri) se material ne strdi.
Amalgam
Amalgam, material, ki je sive, srebrne barve in ga pacienti imenujete “navadne plombe”. Ni estetski, vendar je tudi po naši doktrini še vedno ustrezen plombirni material za obsežnejše plombe v stranskem področju. Ta material zahteva bistveno več brušenja zoba in ne dovoljuje večjih dograditev zoba.
Glasionomerni cementi
Uporabljajo se še glasionomerni cementi (steklasti cementi). Ti se kot dolgotrajni plombirni material niso tako zelo uveljavili, saj njihove estetske lastnosti ne dosegajo estetike kompozitov. Hitreje se obrabljajo, niso tako zelo odporni na žvečne sile, da bi lahko zamenjali amalgame. Zato jih v naši ordinaciji uporabljamo pretežno za dolgotrajni provizorij.
