Stara sem 40 let in že vse življenje dokaj redno hodim k zobozdravniku (na max. 2 leti). Nikoli nisem imela večjih težav, razen tega, da so mi pred 15 leti izruvali vse modrostne zobe, ker so bili baje gnili.
Po zagotovilih moje zobozdravnice imam celo zelo kakovostne zobe (dobra sklenina). Večjih posegov razen plombiranja, tako nisem nikoli imela. Amalgamske plombe imam nekatere še skoraj od osnovne šole dalje, nekatere pa so bile zamenjane (čeprav nisem imela težav) pred cca. 15 leti. Sedaj mi moja zobozdravnica menja amalgamske plombe z belimi zalivkami.
Prvo šestico zgoraj mi je zamenjala že januarja letos in od takrat na tisti strani ne morem jesti, ker imam izredno občutljiv zob in me “skomina” (če si z zobotrebcem potrkam na manjši del te zalivke, me “zaskomina” kot bi šla čez mene elektrika). Ko sem zdravnico že 2x opozorila na to, mi je odgovorila, da na zobu ni nič videti, ter da bo to minilo. Pred 14 dnevi pa mi je zamenjala plombo na spodnji šestici. Prvi teden je bilo še kar dobro, čeprav podzavestno nisem jedla na tej strani že zaradi zgornje šestice.
Po 14 dneh pa me je spodnja šestica začela boleti ob vsakem pritisku nanj (ne “skomina” kot pri zgornji šestici, ampak boli). Občutljiva je cela površina zalivke. Če pritisnem na zalivko s kakršnim koli predmetom me zaboli, tako da je žvečenje na tej strani popolnoma nemogoče, bolečina pa je zaznavna, tudi kadar zobe stisnem skupaj.
Kaj naj naredim? Ali naj čakam, da bo bolečina minila, kot mi pravi zdravnica, ali naj grem na slikanje, da se ugotovi, kaj se z zoboma dogaja. Bojim se namreč, da mi bo zdravnica spet rekla, da bo bolečina minila sama od sebe, tako kot mi govori za prvo šestico že od januarja (cca. 6 mesecev). Ali naj vztrajam, da mi zalivke naredi še enkrat (kaj, če bo bolečina tudi po drugem posegu)?
Občutljivost po plombiranju z belimi, kompozitnimi materiali je znana
Občutljivost po zamenjavi plombe za belo ob uporabi novejših adhezivov ni več tako pogost pojav. So pa na tržišču še vedno določeni adhezivi, pri katerih je taka preobčutljivost bolj pogosta. Navadno je občutljivost večja prve dni po plombiranju, nato pa počasi izzveni. Le redko traja dlje kot leto dni. Občutljivost po plombiranju z belimi materiali je pogostejša kot po plombiranju z amalgamom. Vzroki zakaj tako niso popolnoma razjasnjeni.
Vzroki niso povsem jasni
Najpogosteje omenjan vzrok je, da plomba ni tesna, zato lahko vdirajo skozi netesni del plombe toplotni in kemijski dražljaji ter bakterije.
Pri plombah, ki so tesne pa je vzrok obdelava – priprava zobovine, ki je potrebna pri izdelavi plombe. Zobovina pod sklenino je ima kanalčke, ki vodijo do zobne pulpe (živec). V teh kanalčkih je tekočina, ki se premika. To premikanje tekočine zaznamo kot bolečino. Premikanje te tekočine povzroči že sama preparacija zoba (priprava zoba za plombo in odstranitev kariesa) s svedrom. Tekočine, ki jih uporabljamo pri sami izdelavi plombe ravno tako vplivajo na premik te tekočine v kanalčkih. Dodaten dejavnik je tudi sušenje zoba s komprimiranim zrakom, preden vnesemo v zob plombirni material. Dejavnikov je torej več.
Bolečina na dotik in ugriz po izdelavi plombe kot jo navajate pa je lahko tudi posledica sušenja zobovine pri izdelavi bele plombe. Literatura navaja, da zaradi delne izsušitve zobovine zob ne boli pri zagrizu, temveč, ko pritisk na zob popustimo.
Vendar so vse to le možnosti, natančni vzroki niso pojasnjeni. Pogosteje je taka bolečina prisotna pri zobeh, ki so pred izdelavo imeli globoko plombo ali karies.
Dobra novica je, da težave sčasoma izzvenijo
Zamenjava plombe v primeru, da je tesna ne prinese izboljšanja. Dentinska rana (tako pravimo brušeni zobovini pod sklenino).
Težave z neprijetno bolečino na ugriz sčasoma postanejo milejše in postopno izzvenijo. Da popolnoma iizvenijo, lahko traja tudi nekaj mesecev.
