Ko je zob močno poškodovan in je njegove zobne krone ostalo zelo malo, ga ni več mogoče obnoviti s plombiranjem. Če je zob primeren za ohranitev, ga lahko obnovimo na različne načine – med drugim z zatičkom in nazidkom, na katerega nato izdelamo zobno prevleko, ali z endokrono.
Izrazi zatiček, štift, nazidek in endokrona se med seboj pogosto zamenjujejo, vendar ne pomenijo istega.
V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj posamezen izraz pomeni, kdaj ga uporabljamo in v čem se zatiček z nazidkom razlikuje od endokrone.
Kaj je zatiček oziroma štift?
Zatiček je element, ki ga vstavimo v koreninski kanal endodontsko zdravljenega zoba, kadar je preostale zobne krone premalo, da bi bilo mogoče na zob zanesljivo izdelati ustrezno nadgradnjo.
V pogovornem jeziku se zatičku pogosto reče štift.
Njegova glavna naloga ni, da bi ojačal korenino. Zatiček predvsem omogoča retencijo nadgradnje oziroma nazidka, kadar za njeno pritrditev ni dovolj preostale zobne substance.
To je pomembna razlika: zatiček sam po sebi ne naredi korenine močnejše. Pri njegovi izdelavi je treba odstraniti del dentina v koreninskem kanalu, zato mora biti njegova uporaba skrbno načrtovana.
Kaj je nazidek?
Nazidek je nadgradnja, ki nadomesti izgubljeni del zobne krone.
Pri klasični oskrbi zoba z zatičkom in prevleko imamo torej dva povezana dela:
zatiček → nazidek → zobna prevleka
Zatiček sega v koreninski kanal, nazidek pa iz njega izstopa in predstavlja obliko bodočega obrušenega zoba. Preko nazidka se nato izdela in pritrdi zobna prevleka.
Zato zatiček in nazidek nista ista stvar, čeprav se v vsakdanjem govoru pogosto uporabljata kot enoten izraz “štift”.
Kdaj potrebujemo zatiček z nazidkom?
Najpogosteje pride takšna rešitev v poštev pri zobu, ki je močno poškodovan, ali skoraj brez zobne krone, vendar ima ohranjeno in za zdravljenje primerno korenino.
To se lahko zgodi zaradi:
- velikega kariesa,
- obsežne stare plombe,
- odloma zobne krone,
- poškodbe zoba,
- predhodnega endodontskega zdravljenja.
Tak zob je pogosto že endodontsko zdravljen, saj je pri zelo obsežni izgubi zobne krone lahko prizadeta tudi zobna pulpa.
Če je zob še živ, odločitev ni tako preprosta. Zatička ni mogoče obravnavati kot način, s katerim bi preprosto »pritrdili« nadomestno krono na živo zobno pulpo. Pred protetično oskrbo je treba najprej oceniti stanje zoba in izbrati ustrezno zdravljenje.
Ali zatiček ojača zob?
Ne.
To je ena najpogostejših zmot o zatičku.
Zatiček je namenjen predvsem retenciji nadgradnje, ne ojačanju korenine. Pri njegovi izdelavi se del koreninskega dentina odstrani, zato je pomembno, da se ohrani čim več zdrave zobne substance.
Pri načrtovanju oskrbe endodontsko zdravljenega zoba je zato pomembno razmišljati predvsem o tem, koliko zdravega zoba je še ostalo in kako ga lahko čim bolje ohranimo.
Kaj je zobna prevleka?
Zobna prevleka oziroma zobna krona je protetični nadomestek, ki pokrije preostali del zoba in mu povrne obliko ter funkcijo.
Pri klasični oskrbi močno poškodovanega zoba je lahko zaporedje takšno:
endodontsko zdravljenje → zatiček in nazidek → zobna prevleka
Vendar to ni edina možnost.
Pri nekaterih zobeh je mogoče uporabiti drugačno rekonstrukcijo – endokrono.
Kaj je endokrona?
Endokrona je enodelna protetična rekonstrukcija, namenjena predvsem močno poškodovanim, endodontsko zdravljenim zobem.
Za razliko od klasične oskrbe z zatičkom endokrona nima zatička, ki bi segal globoko v koreninski kanal. Pri njeni izdelavi se izkoristi preostala zobna substanca in tudi prostor v pulpni komori.
Endokrona je praviloma izdelana kot en kos, ki nadomesti izgubljeni del zobne krone in se adhezivno pritrdi na zob.
To je lahko pomembna prednost pri zobeh, pri katerih bi bila izdelava klasičnega zatička neugodna zaradi:
- zelo tankih korenin,
- kratkih korenin,
- zahtevne anatomije koreninskih kanalov,
- močno ukrivljenih kanalov,
- že obsežno spremenjenega koreninskega kanala,
- nezadostne količine preostale zobne substance za klasično oskrbo.
Sodobne raziskave kažejo, da so lahko endokronе pri ustrezno izbranih endodontsko zdravljenih zobeh biomehansko primerljive s klasičnimi rekonstrukcijami z zatičkom in prevleko.
Endokrona ali zatiček in prevleka?
Odločitev ni enaka pri vsakem zobu.
Pri načrtovanju oskrbe ocenimo predvsem:
- koliko zdrave zobne substance je še ostalo,
- kakšna je oblika in debelina korenine,
- kakšna je anatomija koreninskih kanalov,
- ali je mogoče zagotoviti ustrezen oprijem oziroma retencijo,
- ali je mogoče zagotoviti ustrezen ferrule učinek,
- kakšna je okluzija,
- koliko prostora je na voljo za protetično rekonstrukcijo,
- kakšne so estetske zahteve,
- kakšen material je za konkretni primer najprimernejši.
Zato ni mogoče reči, da je endokrona vedno boljša od zatička ali obratno.
Najboljša rešitev je tista, ki pri konkretnem zobu omogoča čim boljšo funkcijo in hkrati čim bolj ohranja preostalo zdravo zobno substanco.
Novejši sistematični pregledi kažejo, da med endokronami in klasičnimi rekonstrukcijami z zatičkom in prevleko v laboratorijskih raziskavah pogosto ni pomembnih razlik v odpornosti proti obremenitvam. Rezultati pa so odvisni od številnih dejavnikov, zato jih ni mogoče neposredno prenesti na vsak posamezen klinični primer.
Kdaj je endokrona lahko posebej primerna?
Endokrona je lahko zanimiva možnost predvsem pri močno poškodovanih endodontsko zdravljenih kočnikih, pri katerih klasična izdelava zatička ni ugodna.
To velja na primer pri zobeh:
- z zelo kratkimi ali tankimi koreninami,
- z zahtevno ali nenavadno oblikovanimi koreninskimi kanali,
- pri katerih bi bilo za izdelavo zatička treba odstraniti veliko dentina,
- pri katerih je preostale zobne krone zelo malo,
- pri katerih klasične retencije z zatičkom ni mogoče zadovoljivo zagotoviti.
Pri endokroni se lahko tako izognemo dodatnemu poseganju v koreninski kanal in ohranimo več zobne substance.
Kaj je ferrule učinek?
Pri odločanju o rekonstrukciji močno poškodovanega zoba je pomemben tudi ferrule učinek.
Gre za učinek, pri katerem objemka oziroma obroč preostale zobne substance nad robom preparacije pomaga zobu in njegovi rekonstrukciji pri prenašanju obremenitev.
Če je mogoče ohraniti dovolj zdrave zobne substance nad robom bodoče prevleke, je to lahko pomemben dejavnik pri dolgoročni stabilnosti zoba.
Vendar pridobivanje ferrule učinka za vsako ceno ni vedno smiselno. Če bi bilo treba zaradi tega odstraniti veliko zdravega zoba ali izvesti dodatni kirurški poseg, je treba koristi in tveganja oceniti individualno.
Ali lahko endokrono naredimo na vsakem zobu?
Ne.
Endokrona ni univerzalna rešitev za vsak močno poškodovan zob.
Pred izdelavo je treba oceniti stanje zoba, kakovost endodontskega zdravljenja, količino preostale zobne substance, obliko pulpne komore, robove bodoče rekonstrukcije, ugriz in druge dejavnike.
Posebej pomembna je tudi možnost zanesljive adhezivne pritrditve, saj je uspeh endokrone v veliki meri povezan z ustrezno pripravo zoba in kakovostjo adhezivne tehnike.
Zatiček, nazidek in endokrona – na kratko
Kaj je torej bolje – zatiček ali endokrona?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti samo z enim pravilom.
Če je zob primeren za klasično protetično oskrbo in je mogoče zagotoviti dovolj preostale zobne substance ter ustrezne pogoje za stabilno rekonstrukcijo, je lahko primerna oskrba z nazidkom in prevleko.
Če pa je korenina zelo tanka, je koreninski kanal neugoden za izdelavo zatička ali bi bilo treba pri njegovi izdelavi odstraniti preveč zobne substance, je lahko endokrona bolj konservativna možnost.
Pri odločitvi je zato pomembneje od vprašanja »Kaj je boljše?« vprašanje:
Katera rešitev je za ta konkreten zob najbolj varna in dolgoročno smiselna?
Ali je zob mogoče ohraniti?
Močno poškodovan zob še ne pomeni nujno, da ga je treba izpuliti.
O tem, ali je zob mogoče smiselno obnoviti, odločamo na podlagi celotnega stanja zoba in njegove okolice. Pomembni so predvsem stanje korenine, kakovost endodontskega zdravljenja, količina preostale zdrave zobne substance, morebitne razpoke ter stanje obzobnih tkiv.
Šele ko ocenimo vse te dejavnike, lahko izberemo med različnimi možnostmi rekonstrukcije – od neposredne zalivke do nadgradnje, zatička in prevleke ali endokrone.
❔ Podobna vprašanja o tej temi pacienti iščejo tudi z izrazi:
- zobni zatiček,
- zatiček v zobu,
- štift za zob,
- kaj je zatiček,
- kaj je štift,
- nazidek za zob,
- kaj je nazidek,
- endokrona,
- endocrown,
- zatiček ali endokrona,
- zatiček in nazidek,
- zatiček za mrtvi zob
Zobnoprotetični nadomestki: pregled vseh vrst in kdaj jih potrebujete
🦷 Povzetek
Zatiček oziroma štift je namenjen predvsem retenciji nadgradnje in ne ojačanju korenine.
Nazidek nadomesti izgubljeni del zobne krone in je lahko osnova za izdelavo zobne prevleke.
Endokrona je enodelna rekonstrukcija močno poškodovanega, praviloma endodontsko zdravljenega zoba, pri kateri se za retencijo izkoristi tudi prostor pulpne komore in se ne uporablja klasičnega zatička v koreninskem kanalu.
Pri izbiri med posameznimi možnostmi je najpomembneje oceniti koliko zdravega zoba je še mogoče ohraniti in katera rekonstrukcija bo za konkreten zob biomehansko in klinično najprimernejša.
📞 Vas zanima še kaj in potrebujete dodatne informacije? Pokličite nas na 031 656 907
🦷 Vam lahko pomagamo še kako drugače?
Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Ob vsaki nelagodnosti ali bolečini v zobeh ali čeljustih je nujno poiskati profesionalno pomoč zobozdravnika. Izpeljal bo diagnostiko, vam predlagal možne načine zdravljenja, lahko pa tudi napotil k osebnemu zdravniku ali k ustreznim specialistom.
