Imam 3 leta in 6 mesecev staro punčko, ki se ji je na zadnjem spodnjem desnem zobku naredil karies, ko je bila stara 3 leta. Uspeli smo zobek zaplombirati in plombica je držala 6 mesecev, nato je izpadala. Nato smo šli ponovno k zobozdravnici in začelo se je: od septembra letos smo zobek plombirali že 9(!)krat!
Ne morem vam povedati, kakšen stres je za otroka (in za starše)hoditi k zobozdravniku 2x tedensko ali celo 2x v enem dnevu, saj že jaz ne vem več, kaj naj punčki povem, zakaj plombica ne drži. Probali smo vse: mangan, neko belo maso in na zadnje celo belo plombo (ki se suši z lučko).
Zobozdravnica ob našem povratku samo zmiguje z rameni in sprašuje svojo sestro (!!) , kaj naj stori. Prosim, povejte mi, če je to normalno ali naj za hčerko poiščem drugega zobozdravnika. Ali je to, da mala med spanjem škrta z zobmi del problema?
Ni nenavadno, če izpade plomba na mlečnem zobu
Da izpade plombica na mlečnem zobu, ni nič nenavadnega. Pa vendar, skupaj že 10 plomb. Če sem prav razbrala, ste omenili, da ste se morali nazaj v istem dnevu. Res je nenavadno, razen če gre za začasno plombo, ki se strdi sama in je potrebno počakati vsaj 1 uro brez hranjenja. Če govorimo o amalgamski plombici, je morda mogoče, da deklica kaj žveči pred potekom dveh ur? Pri beli plombi pa skoraj ne bi smel biti problem.
Navade in razvade
Bodite pozorni ali morda deklica ne grizlja kakega predmeta v času, ko bi ne smela jesti po izdelavi plombe. Pomembno je tudi, da deklica dobro sodeluje, da lahko zobozdravnica kvalitetno izdela plombico. Vlaga, ki morda pride v stik s plombirnim materialom, če je deklica nemirna preprečuje dobro vezavo plombirnega materiala na zob.
Možen je bruksizem
Škrtanju z zobmi pravimo bruksizem. Lahko ga povzročajo motnje v grizu, tako da pacient nezavedno ves čas “brusi” kot ste se izrazili. Mnogo ljudi stiska zobe ali nezavedno škrta z zobmi, kadar so napeti, pa se tega niti ne zavedajo. Naš profesor je paciente z bruksizmom simpatično opisal kot ljudi, ki s svojimi problemi nočejo obremenjevati drugih, zato jih skušajo ponoči prežvečiti.
Kadar ta pojav ni samo nezavedno stiskanje zob, ampak pravo škrtanje, seveda to lahko povzroči pretirano obrabo zob, pokanje sklenine, krušenje zob … Srečamo ga v vseh obdobjih, celo pri triletnih otrocih. Začne se lahko zaradi psihičnega stresa, ali slučajne kretnje, ki preide v navado (strokovno bruksizem uvrščamo med razvade).
Menjalno zobovje – ko je v ustih gneča
Ker otroci rastejo, mlečni zobki izpadajo, stalni pa izraščajo, lahko pride do začasnih prezgodnjih kontaktov. Skoraj vsi otroci ponoči, kdaj škrtajo z zobmi, saj se situacija v ustih stalno spreminja.
Dinamičen ugriz med rastjo
Vaša deklica ima še vse mlečne zobe, in še ni v dobi menjalnega zobovja. Vendar raste. Mlečni zobje se z rastjo otroka ne večajo, raste pa čeljust. Med zobmi zato nastajajo razmaki in ugriz se spreminja. Vzroki za bruksizem pri tako majhnih otrocih so lahko zelo kompleksni in niso natančno pojasnjeni. Povezujejo se s stresom, napetostjo. Bodite pozorni ali se deklica ponoči prebuja, jo morda tlači mora, morda ima motnje spanja.
Nekateri avtorji navajajo zaščitno vlogo bruksizma. Na primer, če ima otrok med spanjem težave z dihanjem, kot je na primer neprehoden nos in diha na usta, potem lahko bruksizem sprosti dihalne poti skozi usta. Ena od teorij je tudi, da je obraba mlečnih zob ključna za pravilen razvoj čeljusti. Pri večini otrok bruksitem izzveni med 9. in 10. letom brez posledic.
Morda je to, da vedno več otrok škrta ponoči kombinacija vedno večjih psihičnih obremenitev, hkrati pa tudi dejstvo, da uživamo manj trde hrane in zato manj žvečimo. Organizem pa si najde način, kako to kompenzirati.
Vas zanima še kaj in potrebujete dodatne informacije? Pokličite nas na 031 656 907
Preverite, ali smo že komu odgovorili na enako vprašanje.
Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Ob vsaki nelagodnosti ali bolečini v zobeh ali čeljustih je nujno poiskati profesionalno pomoč zobozdravnika, ki bo izpeljal diagnostiko, vam predlagal možne načine zdravljenja, lahko pa tudi napotil k osebnemu zdravniku ali k ustreznim specialistom.
