Kovačič Mirjam

Srečajte

Mirjam Kovačič

, zobozdravnica

Zobozdravnica Mirjam Kovačič sem študij dokončala na Medicinski fakulteti, smer stomatologija, v Ljubljani, leta 1993. Po opravljenem strokovnem izpitu sem bila zaposlena v Zdravstvenem domu v Ljubljani do leta 1999, ko sem se odločila za zasebno zobozdravstveno ordinacijo.

Kako škodljive so amalgamske zalivke?

Kako škodljive so amalgamske zalivke?
Kako škodljive so amalgamske zalivke?

Pred kratkim sem v neki reviji zasledila članek o živem srebru, ki naj bi bila ena od najbolj strupenih kovin, ki neposredno vpliva na večino možganskih funkcij in je sestavni del amalgamskih zalivk za zobe. Piše, da gre za tempirane bombe, saj se živo srebro nenehno po malem sprošča! 

Zanima me, kako zdrave so amalgamske zalivke, glede na to, da vsebujejo živo srebro in ali se le to res ves čas po malem sprošča ? Stara sem dvajset let in imam, kar 15 amalgamskih zalivk. Kako nevarno je to? Ali ob tako velikem Številu predlagate zamenjavo z belimi zalivkami in ali so te manj škodljive?

 

O živem srebru in škodljivosti amalgamskih plomb se veliko piše, zato se mi zdi smiselno navesti nekaj dognanj o živem srebru, ki so bile objavljene v referenčnih revijah.

O živem srebru

Živo srebro tako kot kadmij in cink spadata v II.b skupino periodičnega sistema. V naravi se nahaja v treh oksidacijskih stanjih: elementarno živo srebro (Hg°) – v obliki hlapov, enovalentno z bi nuklearnim ionom (Hg2++) in dvovalentno živo srebro (Hg++). Elementarno živo srebro je pri sobni temperaturi v tekočem stanju in hlapi, čeprav je kovina.

Po definiciji iz leta 1969 uvrščamo v anorgansko živo srebro elementarno živo srebro (Hg°), to je živosrebrove hlape, eno in dvovalentne soli in tiste spojine z živosrebrnimi ioni, ki so vezani na beljakovine na način, da se lahko z njih tudi odcepijo. V organsko skupino živega srebra pa uvrščamo tiste spojine, kjer se živo srebro direktno veže na ogljikov atom  s kovalentno vezjo in se ne oddeli zlahka od nje, je na nek način del te snovi.

Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije se iz naravnih virov (zemeljska skorja, oceani, vulkani) letno sprosti v ozračje 2.700 do 6.000 ton Hg. Človekova dejavnost ( rudarstvo, industrija, izgorevanje fosilnih goriv, gnojila, pesticidi, odlaganje odpadkov …) pa letno sprosti po ocenah SZO več kot 3.000 ton živega srebra. Obstojnost hlapov Hg je v zraku velika in se prenaša tudi ne velike razdalje. Pod vplivom sončne svetlobe in ozona se spremeni tudi v topno obliko, ki se ponovno odlaga v tla in vode ter se vključuje v  prehransko verigo (največ  iz vode).

Izpostavljenost živemu srebru

Nepoklicno smo izpostavljeni  Hg iz prehrane, zraka, vode, uporabo kozmetičnih preparatov, cepiv, ki vsebujejo snovi Hg in amalgamskih plomb.

Iz amalgamskih plomb se med žvečenjem sproščajo hlapi Hg°.Ta hlapni Hg° vdihamo. Dnevni vnos vdihanega Hg°  je odvisen od števila amalgamskih plomb in znaša 3,28 – 21 mikrogramov (podatek velja za skupen vdihani Hg iz zraka in zaradi amalgamskih plomb). V povprečju s hrano, ki ni ribjega izvora v telo dnevno vnesemo 4,3 mikrograme Hg. Z zaužitjem 100 g rib vnesemo v telo 2,4 mikrograme Hg. Ribe so glede vnosa živega srebra pomembne zato, ker ga same ne izločajo,v njih se kopiči! V nekaterih vrstah bolj, v nekaterih manj.

Za naše zdravje sta najpomembnejši dve obliki Hg:

1.:Elementarna v obliki hlapov, ki jih vdihamo in v zelo malih količinah absorbiramo preko kože in prebavil. 75- 85 % vdihane količine se zadrži v pljučih in to količino takoj izdihamo. Ostali del pa se absorbira. Počasi prodira v tkiva (največ v možgane, ledvica in žleze z notranjim izločanjem). Izloča se z blatom (50%), urinom, ter v manjši meri z izdihanim zrakom ter znojem.

 2.: Metilirana oblika Hg, to je tista, vezana v hrani zelo dobro prehaja v tkiva. V 95% se absorbira  skozi prebavila, nekaj pa skozi kožo in pljučno tkivo. V krvnem obtoku vstopa v eritrocite in se veže na hemoglobin. 90 % ga izločimo z blatom, nekaj pa z urinom.

Čeprav je vnos Hg v obliki, ki ga prejmemo s prehrano manjši, kot tisti, ki ga vdihamo pa zaradi veliko večje absorpcije in strupenosti predstavlja večjo nevarnost za naše zdravje.

Živo srebro v amalgamskih plombah

Poenostavljeno povedano glede amalgamskih plomb: res, da se iz amalgamskih plomb sprošča živo srebro. Sprošča se kot elementarno živo srebro v hlapih, ki ga večinoma vdihamo. Takoj ga z dihanjem izločimo 75 – 85 %. Ostalo živo srebro izločimo z blatom in urinom. Veliko bolj nevarno je živo srebro, ki ga zaužijemo s hrano. Nedavno je bilo to na seminarju zelo lepo povedano: z zaužitjem ene pločevinke tunine vnesete v telo živega srebra za 400 svežih amalgamskih plomb.

Predvidevam, da Vaša jetra in ledvica delujejo normalno in da ne uživate pretirane količine rib z veliko vsebnostjo živega srebra. Zato menim, da menjava amalgamskih plomb z belimi zaradi vsebnosti živega srebra ni potrebna. Ko pa bo potrebna menjava pa se naredi bela.