Kovačič Mirjam

Srečajte

Mirjam Kovačič

, zobozdravnica

Zobozdravnica Mirjam Kovačič sem študij dokončala na Medicinski fakulteti, smer stomatologija, v Ljubljani, leta 1993. Po opravljenem strokovnem izpitu sem bila zaposlena v Zdravstvenem domu v Ljubljani do leta 1999, ko sem se odločila za zasebno zobozdravstveno ordinacijo.

Test zadaha

Test zadaha
Test zadaha

Zadnjič sem prebrala v reviji, da lahko preverimo, če imamo zadah, in sicer tako da z jezikom “obliznemo” manjši del notranje strani podlahti, in nato, počakamo, da se posuši in glede na vonj tiste sline sklepamo o zadahu. Zanima me, če to res drži, oziroma, na kakšne načine lahko preverimo, če imamo zadah. Za odgovor se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.

 

Konkretno vam brez pregleda in ostale diagnostike ne morem dati strokovnega odgovora konkretno za vas, lahko pa napišem na splošno glede tega, kar me sprašujete.

Res, kar ste prebrali drži. Lasten zadah je težko zaznati, zato je metoda, ki ste jo opisali, test zadaha, da poližete čisto kožo na notranji strani zapestja najprimernejša in najcenejša.

V specializiranih trgovinah so pred časom prodajali tudi aparaturo za testiranje ustnega zadaha. Princip meritve temelji na merjenju izdihanih žveplovih spojin. Žveplove spojine so namreč tiste, ki povzročajo ustni zadah.

 

Vzroki ustnega zadaha

Vzroki za ustni zadah so lahko oralni (iz ust) ali ekstraoralni (zunaj ust).

Intraoralni vzroki

Najpogostejši so oralni vzroki ustnega zadaha (90%). Neprijeten in močan vonj povzročajo hlapne žveplove spojine (metil merkaptan, dimetilsulfid in žveplovodik). Žveplove spojine nastajajo pri razpadu beljakovin, ki vsebujejo žveplo. Pri tem sodelujejo bakterije. Beljakovine, oziroma aminokisline, ki vsebujejo žveplo se nahajajo v ostankih hrane, v odpadlih vnetnih celicah, v krvi in izcedku, ki teče iz nosu v grlo.

Razpad beljakovin oziroma aminokislin se dogaja na mestih, kjer se te snovi lahko zadržujejo. Torej na normalnih strukturah, kot so na brazdah korena jezika, v brbončicah jezika ali v obzobnih žepkih. Najnovejše raziskave kažejo, da je najpomembnejši izvor zadaha hrbtišče jezika.

Ekstraoralni vzroki

Ekstraoralni vzroki so povezani z boleznimi na pljučih, v nosu in požiralniku. Lahko pa so vzrok tudi sistemske bolezni, kot je sladkorna bolezen, ter ledvične in jetrne bolezni.
Zelo pomembna je količina in kvaliteta sline. Ponoči, ko je sline malo ta manj izpira usta, zato imamo jutranji zadah, ki je normalen. Prav tako je normalen zadah, kadar dlje časa ne zaužijemo hrane ali smo dehidrirani (premalo pijemo).

Predlagam, da se naročite na pregled za ustni zadah, konkretno lahko svetujemo šele, ko ugotovimo ali gre res za zadah iz ust ali ne. Šele na to vam lahko svetujemo ukrepe. Vendar učinek ukrepov ni viden prej kot v treh mesecih.  V kolikor ocenjujete, da izvor zadaha ni iz ustne votline, se oglasite pri splošnem zdravniku, ki vas bo napotil do ustreznih specialistov.

 

Ste zaskrbljeni in potrebujete dodatne informacije? Pokličite nas na 031 656 907

Preverite, ali smo že komu odgovorili na enako vprašanje.

Dobro je vedeti še …

Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Ob vsaki nelagodnosti ali bolečini v zobeh ali čeljustih je nujno poiskati profesionalno pomoč zobozdravnika, ki bo izpeljal diagnostiko, vam predlagal možne načine zdravljenja, lahko pa tudi napotil k osebnemu zdravniku ali k ustreznim specialistom.