🗨️ Pogosto nas vprašate:
Naša deklica se je rodila z zobkom v spodnji čeljusti. V porodnišnici so nama rekli, da je to redek pojav. Skrbi naju, ali gre za normalen mlečni zob, ali ga bo treba odstraniti in ali bo to vplivalo na izraščanje stalnih zob.
🦷 Naš odgovor:
Če se otrok rodi z zobkom, to običajno ni razlog za skrb. Tak zob imenujemo natalni zob. Če pa zob izraste v prvih 30 dneh po rojstvu, govorimo o neonatalnem zobu. Oba pojava sta redka in v večini primerov predstavljata normalen mlečni zob, ki je izrasel precej prej kot običajno. Večina teh zob ne potrebuje zdravljenja, pomembno pa je, da otroka pregleda zobozdravnik.
O predmlečnih zobeh iščete tudi izraze:
- predmlečni zob
- natalni zob
- neonatalni zob
- zob ob rojstvu
- novorojenček z zobom
- prvi zob ob rojstvu
Kaj sta natalni in neonatalni zob?
Čeprav se izraza pogosto uporabljata skupaj, pomenita dva različna pojava.
Natalni zob
Natalni zob je zob, ki je prisoten že ob rojstvu otroka.
Gre za redek pojav, ki se pojavi približno pri enem od 2.000 do 3.500 novorojenčkov. Natalni zobje so približno trikrat pogostejši od neonatalnih zob.
Neonatalni zob
Neonatalni zob je zob, ki ob rojstvu še ni prisoten, ampak izraste v prvih 30 dneh življenja.
Čeprav se razlikuje po času izraščanja, ima podobne značilnosti kot natalni zob in običajno prav tako predstavlja prezgodaj izrasel mlečni zob.
Razlika med natalnim in neonatalnim zobom
Ali gre za normalen mlečni zob?
Da, v veliki večini primerov.
Raziskave kažejo, da je več kot 90 % natalnih in neonatalnih zob del normalnega mlečnega zobovja, ki je izraslo precej prej, kot bi pričakovali. Le pri manjšem številu otrok gre za nadštevilčni (supernumerarni) zob.
Najpogosteje gre za spodnja srednja sekalca, ki sicer tudi pri večini otrok prva izrasteta med šestim in desetim mesecem starosti.
Zakaj se otrok rodi z zobkom?
Natančnega vzroka stroka še ne pozna.
Najbolj sprejeta razlaga je, da je zobni zametek pri nekaterih otrocih nameščen bolj površinsko v čeljusti, zato zob izraste precej prej kot običajno.
K pojavu lahko prispevajo tudi:
- dedna nagnjenost,
- razvojne posebnosti,
- hormonski vplivi med nosečnostjo.
Redkeje se natalni ali neonatalni zobje pojavljajo tudi v sklopu nekaterih redkih prirojenih sindromov, kot so Ellis-van Creveldov sindrom, Hallermann-Streiffov sindrom, pachyonychia congenita in Sotosov sindrom. Kljub temu je večina otrok z natalnimi ali neonatalnimi zobmi popolnoma zdravih.
Kako sta videti natalni in neonatalni zob?
Ker zob izraste precej prezgodaj, je lahko drugačen od običajnega mlečnega zoba.
Pogosto je:
- manjši,
- nekoliko rumenkaste ali rjavkaste barve,
- bolj majav,
- s slabše razvito korenino,
- včasih stožčaste oblike.
Pri nekaterih otrocih pa je natalni zob popolnoma običajnega videza.
Razvrstitev natalnih in neonatalnih zob
Zobozdravniki natalne in neonatalne zobe ocenjujejo tudi glede na njihovo razvitost in trdnost v ustih. To pomaga pri odločitvi, ali je zob mogoče ohraniti ali je potrebno zdravljenje.
Po eni od pogosto uporabljanih razvrstitev jih lahko razdelimo v štiri skupine:
1. Normalni mlečni zobje
- po obliki in zgradbi so podobni običajnim mlečnim zobem,
- imajo dobro razvito korenino,
- so stabilni in jih običajno ohranimo.
2. Mlečni zobje z nezadostno razvitostjo korenine
- krona zoba je lahko normalnega videza,
- korenina je slabše razvita,
- zob je lahko bolj majav,
- potreben je nadzor zobozdravnika.
3. Zobje z zelo majhno ali skoraj nerazvito korenino
- so pogosto zelo majavi,
- lahko predstavljajo tveganje za izpad,
- v nekaterih primerih je potrebna odstranitev.
4. Nadštevilčni zobje
- ne pripadajo normalnemu mlečnemu zobovju,
- lahko vplivajo na razvoj ali položaj drugih zob,
- odločitev o odstranitvi je odvisna od kliničnega pregleda.
Ali povzročata težave?
V večini primerov ne.
Kljub temu lahko povzročita nekatere zaplete.
Pri otroku se lahko pojavijo:
- bolečina ali nelagodje pri hranjenju,
- razjeda na spodnji strani jezika zaradi drgnjenja ob zob (Riga-Fedejeva bolezen),
- težave pri sesanju.
Pri materi pa lahko med dojenjem povzročata:
- bolečine,
- poškodbe ali razpoke na bradavici.
Če je zob zelo majav, obstaja tudi nevarnost, da izpade. Zaradi možnosti aspiracije (da zaide v sapnik, bronhuse ali pljuča) ali zaužitja je v takem primeru potreben čimprejšnji pregled pri zobozdravniku.
Kako zobozdravnik postavi diagnozo?
Natalni ali neonatalni zob je običajno mogoče prepoznati že s kliničnim pregledom.
Po potrebi zobozdravnik opravi tudi rentgensko slikanje, s katerim ugotovi:
- ali gre za normalen mlečni zob ali nadštevilčni zob,
- kako razvita je korenina,
- kakšen je položaj glede na druge zobne zametke.
To je pomembno pri odločitvi o nadaljnjem zdravljenju.
Ali je treba zob odstraniti?
Ne vedno.
Sodobne smernice priporočajo, da se natalni ali neonatalni zob ohrani, kadar je le mogoče.
Odstranitev pride v poštev predvsem, če:
- je zob zelo majav in obstaja nevarnost aspiracije,
- povzroča boleče razjede na jeziku,
- močno ovira hranjenje ali dojenje,
- gre za nadštevilčni zob.
Če zob ni majav in ne povzroča težav, ga zobozdravnik običajno le spremlja.
V nekaterih primerih zadostuje že rahlo zgladitev ostrega roba zoba, s čimer preprečimo poškodbe jezika.
Ali odstranitev vpliva na stalne zobe?
Ne.
Če gre za normalen mlečni zob, njegova odstranitev ne poškoduje zametka stalnega zoba. Stalni zob se razvija ločeno in običajno izraste ob pričakovanem času.
Če pa gre za nadštevilčni zob, njegova odstranitev praviloma nima vpliva na razvoj stalnega zobovja.
Kako skrbeti za natalni ali neonatalni zob?
Zob je priporočljivo nežno čistiti že od rojstva.
Po hranjenju ga lahko starši očistijo:
- z navlaženo sterilno gazo,
- z mehko silikonsko ščetko za dojenčke.
Pomembno je tudi spremljanje morebitnih ranic na jeziku ter težav pri hranjenju.
Kdaj obiskati zobozdravnika?
Če se otrok rodi z zobkom ali ta izraste v prvem mesecu življenja, priporočamo pregled pri zobozdravniku.
Pregled omogoča, da zobozdravnik:
- oceni morebitno majavost zoba,
- ugotovi, ali gre za normalen mlečni ali nadštevilčni zob,
- preveri morebitne poškodbe mehkih tkiv,
- svetuje glede nege in po potrebi zdravljenja.
🦷 Povzetek
Natalni in neonatalni zobje so redek pojav, pri katerem zob izraste precej prej kot običajno. Razlika med njima je predvsem v času izraščanja – natalni zob je prisoten že ob rojstvu, neonatalni pa izraste v prvih 30 dneh življenja. V večini primerov gre za normalen mlečni zob, ki ne zahteva odstranitve. Kljub temu je priporočljiv zgodnji pregled pri zobozdravniku, ki oceni stabilnost zoba in svetuje glede nadaljnje oskrbe.
📄 O članku
Tema: Natalni in neonatalni zobje – otrok se je rodil z zobkom
⏱️ Čas branja: približno 6 minut
📅 Zadnja posodobitev: avgust 2026
V članku boste izvedeli, kaj pomeni, če se otrok rodi z zobkom oziroma če zob izraste v prvih tednih po rojstvu. Spoznali boste razliko med natalnimi zobmi, ki so prisotni že ob rojstvu, in neonatalnimi zobmi, ki izrastejo v prvem mesecu življenja. Izvedeli boste, zakaj se ti zobje pojavijo, kako jih prepoznamo, kdaj lahko povzročajo težave ter zakaj je pri takem zobku pomemben pregled pri otroškem zobozdravniku.
👩🏻⚕️ Avtor in strokovni pregled: Mirjam Kovačič, dr. dent. med.
📞 Vas zanima še kaj in potrebujete dodatne informacije? Pokličite nas na 031 656 907
🔎 Preverite, ali smo že odgovorili na podobno vprašanje.
🦷 Vam lahko pomagamo še kako drugače?
Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Ob vsaki nelagodnosti ali bolečini v zobeh ali čeljustih je nujno poiskati profesionalno pomoč zobozdravnika. Izpeljal bo diagnostiko, vam predlagal možne načine zdravljenja, lahko pa tudi napotil k osebnemu zdravniku ali k ustreznim specialistom.
