Kovačič Mirjam

Srečajte

Mirjam Kovačič

, zobozdravnica

Zobozdravnica Mirjam Kovačič sem študij dokončala na Medicinski fakulteti, smer stomatologija, v Ljubljani, leta 1993. Po opravljenem strokovnem izpitu sem bila zaposlena v Zdravstvenem domu v Ljubljani do leta 1999, ko sem se odločila za zasebno zobozdravstveno ordinacijo.

ATEROSKLEROZA – KO SE MAŠIJO ŽILE

Ateroskleroza - ko se mašijo žile
ATEROSKLEROZA – KO SE MAŠIJO ŽILE

Kaj je ateroskleroza

Ateroskleroza je kronična napredujoča vnetna bolezen arterijske žilne stene. Zaradi vpliva  dejavnikov tveganja,  nastanejo poškodbe notranje plasti žil, ki je izredno tanka in nežna. Zato se v žilni steni razvije vnetje. V to vnetno območje, ki ne povzroča težav, ki bi jih v tej fazi opazili, se nato lahko odlagajo holesterol in druge škodljive snovi, kar povzroči nastanek izboklin v žilni steni – rečemo jim aterosklerotični plaki – obloge  (maščobni plaki – obloge). Te začnejo ožiti premer žile, poleg tega se taka žila ne more več primerno krčiti in širiti.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze so:

  • dednost (pojavljanje bolezni pri sorodnikih),
  • stres,
  • visok krvni pritisk,
  • zvišan holesterol in druge maščobe,
  • sladkorna bolezen,
  • prehiter srčni utrip,
  • kajenje,
  • nezdrava prehrana,
  • čezmerna telesna teža,
  • prevelik obseg pasu,
  • telesna nedejavnost,
  • in drugi.
Aterosklerotični plak
Aterosklerotični plak

Aterosklerotični plaki začnejo s svojo počasno rastjo in posledičnim oženjem premera arterij ovirati pretok krvi. Če v določenem trenutku nastane poškodba oziroma razpoka površine maščobne obloge ali plaka v arterijski steni, se kri zaradi neravne žilne površine in / ali na površini vnetega in počenega plaka lahko vrtinči. Pri tem se v krvi sprožijo mehanizmi zbiranja in zlepljanja trombocitov (krvnih ploščic) ter mehanizmi koagulacije (strjevanja krvi). Ti hitro privedejo do delne ali celo popolne zapore prizadete žile s strdkom, kar močno zmanjša ali ustavi dotok krvi v določen predel tkiva. Takšna zapora v arteriji povzroči hude poškodbe ali celo odmrtje prizadetih tkiv.

 

Pomembno je vedeti

Raziskave kažejo, da nekateri dejavniki vplivajo tako na parodontozo – parodontalno bolezen, kot na žilne bolezni.

Vnetje je zelo prvinski način, kako naša tkiva odreagirajo na poškodbo in bolezni. Vnetje je proces, s katerim se začneta tako celjenje in / ali bolezen. Stopnja vnetnega odziva  je predvsem odvisna od tega kakšen je vaš individualni imunski odgovor na določen tip bakterij in / ali poškodbe. Vsi ljudje ne odreagiramo z enako stopnjo vnetja na enake dejavnike. Raziskovalci uporabljajo izraz »individualni odgovor organizma – gostitelja« (host responce v angl. jeziku).

Raziskovalci so našli zanesljive dokaze, da enak tip vnetnega odgovora v krvnih žilah lahko povežejo tako s srčno žilnimi boleznimi kot z možgansko žilnimi boleznimi. Obstajajo močni dokazi, ki kažejo na posredno povezavo parodontoze – parodontalne bolezni s srčno žilnimi in možgansko žilnimi boleznimi. Zagotovo pa danes vemo, da se pri parodontalni bolezni sproščajo v kri tako bakterije prisotne pri parodontalni bolezni, kot mediatorji vnetja, ki pri tem vnetju nastajajo. Raziskave, ki bodo pojasnile mehanizme različnih vnetnih odgovorov posameznikov na enake dražljaje in kakšne natančno so povezave med parodontalno boleznijo in drugimi sistemskimi boleznimi, tudi aterosklerozo, pa še tečejo.

Kako lahko zaščitite svoje žile

Zelo pomembno je, da se varujete vnetij in skrbite za dobro splošno odpornost organizma in za urejenost drugih sistemskih bolezni.

Bistvenega pomena za vaše žile pa je:

 

Pomembno obvestilo: Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Ob vsaki nelagodnosti ali bolečini v zobeh ali čeljustih je nujno poiskati profesionalno pomoč zobozdravnika, ki bo izpeljal diagnostiko, vam predlagal možne načine zdravljenja, lahko pa tudi napotil k osebnemu zdravniku ali k ustreznim specialistom.