Kovačič Mirjam

Srečajte

Mirjam Kovačič

, zobozdravnica

Zobozdravnica Mirjam Kovačič sem študij dokončala na Medicinski fakulteti, smer stomatologija, v Ljubljani, leta 1993. Po opravljenem strokovnem izpitu sem bila zaposlena v Zdravstvenem domu v Ljubljani do leta 1999, ko sem se odločila za zasebno zobozdravstveno ordinacijo.

Slab zadah iz ust – ustni zadah – halitoza

 

Človeštvo se že od pradavnine sooča z ustnim zadahom. Pomagali so si z žvečenjem aromatičnih semen in čiščenjem zob s paličicami iz vlaknatega lesa.

Človeštvo se že od pradavnine sooča z ustnim zadahom, saj opise težav in problemov z ustnim zadahom najdemo že v zapisih starih kultur. Med drugim so opisane tudi metode obvladovanja ustnega zadaha. Že v starih kulturah so ugotovili, da je bistvenega pomena čiščenje zob, za kar so uporabljali majhne vejice ali paličice iz posebnega lesa, ki jih v deželah daljnega vzhoda prodajajo še danes. Poleg čiščenja so si naši predniki znali pripraviti ustne vode, žvečili pa so tudi razna semena ali dele rastlin.

V ustni votlini so znanstveniki potrdili okoli 700 vrst bakterij, vendar je »nabor« bakterij pri vsakem človeku malce drugačen. Ustnega zadaha ne povzroča specifičen nabor bakterij, zato podobno kot pri parodontalni bolezni ne moremo govoriti o specifični infekciji, ki bi jo povzročala določena bakterija. Do danes z raziskavami in še niso potrdili, da naj bi bile za ustni zadah odgovorne izključno bakterije, so pa raziskave pokazale, da neprijeten zadah povzročajo predvsem žveplove spojine, ki se tvorijo pri razpadu beljakovin in aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Hlapljive žveplove spojine nastajajo tudi pri presnovi nekaterih bakterij, prisotnih v ustih.

 

Kako pogost je ustni zadah?

Zadah imamo vsi ljudje. Ocenjuje se, da ima stalen – kroničen zadah približno 60%odstotkov populacije. Izsledki med anketo med zobozdravniki so potrdili, kar so pokazale študije:

 

Halitozo – ustni zadah običajno razdelimo v tri skupine:

1. Prava halitoza – pravi ustni zadah
2. Pseudohalitoza – namišljen ustni zadah
3. Halitofobija – hud strah pred ustnim zadahom, zaradi česar se ljudje osamijo

Kaj zaznamo kot ustni zadah?

Naši nosovi zaznajo hlapljive spojine. Te lahko nastanejo kot produkt razpada beljakovin, ki so v naših ustih ali pa jih izdihamo skozi pljuča pri zdravi presnovi. Značilen zadah, pa so lahko tudi znak nekaterih sistemskih bolezni.

Neprijeten vonj večinoma povzročajo hlapljive žveplove spojine, kot so H2S (žveplov sulfid), CH3SH (metilmerkaptan), CH3SCH (dimetilsulfid).

V naših ustih živijo bakterije. Nekatere pri svoji presnovi proizvajajo večje količine hlapljivih žveplovih spojin. Vendar raziskave niso pokazala neke določene bakterije, s katero okužba bi povzročala ustni zadah. Jo pa pogosteje najdemo pri parodontalni bolezni – parodontozi.

 

Prava halitoza je tista, pri kateri zaznamo hlapljive žveplove spojine ali angleško volatile sulphur compounds (VSC).

To lahko zaznamo s svojimi nosovi, ali z elektronskim nosom -halimetrom. Halimeter je plinski spektrometer, ki lahko odčita, koliko delcev od vseh delcev na bilijon (ppb – parts per bilion) žveplovih spojin je zaznal.

Ne obsojajmo prehitro. Vzrok ustnega zadaha je lahko neodkrita ali slabo uravnana bolezen ali osebna stiska.

Ne obsojajmo prehitro

Zadah iz ust ima lahko tudi druge, težje bolezenske znake. Vsi smo že slišali, da se lahko na primer nauči psa, da zazna epileptični napad ali hud padec sladkorja v krvi, še preden se zgodi. Zadah, ki ni smrdeč, lahko napoveduje, ali je znak nekaterih sistemskih bolezni, lahko pa gre za fiziološki ustni zadah.

Prava halitoza je lahko fiziološka ali patološka

Ločimo dve vrsti prave halitoze – ustnega zadaha.

Fiziološki ustni zadah je prehodne narave in izzveni, ko odstranimo vzrok. Nastane kot posledica določenih življenjskih navad in  izzveni, če jih spremenimo.

Patološki ustni zadah je stalen –  kroničen in potrebuje zdravljenje, da izzveni.

Zadah uvrščamo v stopnje glede na to, kako daleč ga zaznamo.

Fiziološki ustni zadah je tranzitoren -prehoden

Fiziološki zadah je lahko posledica dehidracije, uživanja določenih živil, ki same po sebi vsebujejo veliko žvepla, jemanja določenih zdravil in drugo.

Nekatera hrana, pijača in zdravila in druge življenjske navade telo dehidrirajo, dehidracija pa je običajno glavni vzrok zadaha.

Jutranji zadah

Jutranji zadah nastane kot posledica dehidracije, saj ponoči lahko izgubimo tudi do pol litra vode. Ker običajno ponoči ne jemo in ne pijemo, smo zjutraj dehidrirani in imamo suha usta. Dehidracija je večja, če smo prejšnji večer pili alkoholne pijače. Jutranji zadah se ojača, če zjutraj popijemo še kavo in /ali pokadimo cigareto in podobno.

Zadah zaradi živil, ki vsebujejo spojine žvepla.

Nekatera živila in pijače vsebujejo veliko žvepla. To žveplo se še do 1 ure zadržuje v ustih (intraoralna halitoza), na ustni sluznici, do 48 ur pa se presnavlja v druge spojine z žveplom. Ves čas presnove žveplove spojine, ki smo jih zaužili, nato njihove hlapljive presnovke izločamo preko pljuč (ekstraoralna halitoza).

Taka hrana so na primer česen, čebula, čili. Vsebujejo hlapljive žveplove spojine allyl mercaptan in allythiol, ki se v ustih zadržujejo vsaj 1 uro, pri presnovi, pa se pretvorijo v allylmethyl sulfid 3 – 48 ur po zaužitju. Če vsak dan jemo nekaj teh živil, postane zadah kroničen, a je še vedno fiziološki. Če ta živila prenehamo uživati, zadah izzveni.

Pijača, ki se je veliko popije predvsem v poletnih mesecih in vsebuje dimetilsulfid, je pivo. Če je v pivu alkohol, le ta dehidrira, vsebuje pa veliko žvepla. Če vsak dan popijete eno pivo, to pomeni, da vaše telo neprestano presnavlja in izloča hlapljive žveplove kisline.

Tudi vino vsebuje žveplo. Vsebuje disulfram, ki se pri presnovi pretvori v ogljikov disulfid. Podobno kot pri česnu, čebuli in čiliju se tudi pri pivu in vinu izločajo žveplove spojine še do 48 ur.

Patološki ustni zadah, ki ni povzročen s sistemskimi boleznimi, je kroničen, stalen

Patološki zadah delimo na tistega, ki izvira iz ust – oralni  in tistega, ki ne izvira iz ust – ekstraoralni. Večinoma ga povzročajo vnetja, ki so lahko atrofična ali hipertrofična, akutna ali kronična, na primer rinitisi, sinusitisi in podobno. Zadah je pogost tudi pri alergijah. Zadah dodatno ojačajo že antihistaminiki, ki povzročajo dehidracijo. Razne alergije se v ustih lahko pokažejo kot oralni alergijski sindrom. Lahko pa ga povzroča tudi rak. Rak sam ne boli in nima vonja, če pa predstavlja površino, na kateri se naredi biofilm, pa lahko neprijetno diši.

 

90 odstotkov vseh kroničnih ustnih zadahov povzroča biofilm na ustnih strukturah. Pri tem sodelujejo bakterije, ki razgrajujejo beljakovine v ustih.

Bakrerijska proteoliza

Proteini razpadajo o z bakterijsko proteolizo. To so proteini (beljakovine) krvi, odmrle celice ustne sluznice, ostanki hrane, zobna obloga in podobno. Proteini razpadejo na aminokisline.

Bakterijska aminoliza

Aminokisline razgradijo bakterije s procesom bakterijske aminolize. Kar nekaj aminokislin, ki so gradniki proteinov, vsebujejo žveplo. Pri aminolizi le- teh se tvorijo putrefikacijski produkti, ki so hlapljivi. Te spojine imenujemo hlapljive žveplove spojine (angl.: VSC – volatile sulphur compounds).

Oralni vzroki ustnega zadaha:

Oralni vzroki (vzroki so v ustni votlini) ustnega zadaha so lahko obloge na jeziku, gingivitis (vnetje dlesni), parodontitis (vnetje obzobnih tkiv), karies (zobna gniloba), zobje z nezdravljeno vneto zobno korenino, perikoronitis (vnetje dlesni nad osmico, ki težko izrašča), osteomielitis (vnetje kosti), tujki, rak, xerostomija (suha usta), slaba ustna higiena …

Najpogosteje povzročajo ustni zadah obloge na jeziku. Jezik ima brbončice in papile, in če vso to površino seštejemo, dobimo veliko površino, na kateri se neprestano tvori biofilm.

Jezik čistimo s strgalom za jezik, da odstranimo čim več obloge.

Zobna obloga na zobeh, nad in pod dlesnijo lahko povzroča karies in parodontalno bolezen. Zato so prav tako razlog ustnega zadaha.

Ekstraoralni vzroki ustnega zadaha

Ekstraoralni vzroki (vzroki izven ustne votline) so lahko sinusitis, rinitis, postnazalni izcedek (izcedek, ki se iz nosu cedi po zadnji steni v žrelo), tonzilitis (vnetje mandljev), rak v žrelu, nosu, obnosnih votlinah, grlu, pljučih, želodcu, sistemske in genetske bolezni.

Pri kroničnih vnetjih in alergijah nosne votline in sinusov je zelo pogost postnazazalni izcedek. Nanj zobozdravniki nimamo direktnega vpliva, lahko pa redukcija ustnih bakterij z obdobnim profesionalnim čiščenjem in poliranjem zob ter zdravljenjem kariesa ter parodontalne bolezni pripomoremo k zmanjšanju simptomov postnazalnega izcedka.

Precej pogost vzrok zadaha, na katerega imate bolj malo vpliva, je zadah zaradi kamenčkov  v mandljih – tonzilolitov. V globokih kriptah mandljev se prav tako lahko naredi biofilm, ujamejo se ostanki hrane, ki skupaj z odluščenimi celicami mandljev tvorijo tonzilolite, ki izredno neprijetno dišijo. Pri pogledu v ustno votlino jih običajno ne vidimo, saj so skriti v kriptah.

 

Ovrednotenje halitoze

Za ovrednotenje halitoze – ustnega zadaha je bistvenega pomena dobra anamneza, pregled in pogovor s pacientom. Bistvenega pomena je izključitev ekstraoralnih vzrokov, sistemskih in dednih bolezni, čeprav je halitoza v pretežni meri običajno posledica oralnih vzrokov.
Pri terapiji halitoze – ustnega zadaha zobozdravnik običajno ne zdravi ene bolezni, saj je ustni zadah lahko simptom več različnih oralnih in ekstraoralnih vzrokov.

 

Vas zanima še kaj in potrebujete dodatne informacije? Pokličite nas na 031 656 907

Dobro je vedeti še …

Pogosto nas vprašate …