Kovačič Mirjam

Srečajte

Mirjam Kovačič

, zobozdravnica

Zobozdravnica Mirjam Kovačič sem študij dokončala na Medicinski fakulteti, smer stomatologija, v Ljubljani, leta 1993. Po opravljenem strokovnem izpitu sem bila zaposlena v Zdravstvenem domu v Ljubljani do leta 1999, ko sem se odločila za zasebno zobozdravstveno ordinacijo.

Bele zalivke ali amalgam

Bele zalivke ali amalgam
Bele zalivke ali amalgam

V kratkem bo treba zamenjati dotrajane amalgamske zalivke. Rad bi jih nadomestil z belimi, pa me zanima, ali slednje res ‘držijo’ občutno manj časa kot prve in se dosti hitreje obrabijo. Pri belih naj bi se tudi lažje opazilo nastajanje kariesa med zalivko in zobno sklenino.

Ali je to zadosten razlog, da se odločiš zanje (poleg estetskega, seveda)? Zanima me še, kakšno vrsto zdravila zobozdravnik po odstranitvi kariesa vstavi v precej poškodovan zob in kako to zdravilo deluje? Samo še tole: ali mora nujno odstraniti ves karies (mehanično), ali pa ga lahko uniči tudi kemično?

 

Amalgam

Amalgamske plombe so po vseh študijah, tudi najnovejših, še vedno ustrezen material za plombe ali zalivke. Imajo dolgo trajnostno dobo in dobro tesnijo. Res je, da imajo po študijah bele zalivke krajšo trajnostno dobo. Beli materiali se pri strjevanju krčijo, amalgam pa razširi. Zato amalgamska zalivka pri strjevanju robove dobro zatesni.

Beli materiali za plombe

Bel material, ki je najprimernejši za izdelajo dokončne plombe je kompozit. Bel material se pri strjevanju krči. Vendar je način dela – postopek dela z belimi materiali tak, da je tega krčenja čim manj. V kolikor so zalivke majhnega volumna so lahko enako kvalitetne, morda bolj ustrezne kot amalgamske, saj ne zahtevajo tako obsežne preparacije zoba kot amalgamske. Pri amalgamu je namreč potrebno izdelati drugačno obliko preparacije, pogosto nekoliko obsežnejšo. Beli materiali se vežejo z zobovino delno mehansko (mikroretencijsko) in kemično. Zato si lahko pri uporabi belih materialov dovolimo pri enako obsežnem kariesu manj obsežno preparacijo (vrtanje) zoba.

Odpornost belih materialov na žvečne pritiske je res manjša kot pri amalgamu.

Ugotavljanje kariesa na robu zalivke oziroma plombe – sekundarni karies

Natančen zobozdravniški pregled lahko enako dobro odkrije karies pri amalgamu kot pri belih materialih. Karies, ki se pojavi na stiku plombe in zobovine imenujemo sekundarni karies. Karies, demineralizirano zmehčano zobovino, ki vsebuje veliko količino bakterij vedno odstranimo v celoti mehansko do trde zobovine. Pri tem si lahko pomagamo tudi s posebnim barvilom, ali posebno lučko za odkrivanje kariesa, ki ga še nismo odstranili. Barvilo ali lučka obarvata le karies, s katerim premažemo ali presvetlimo področje, kjer je karies, in tako precej natančno ocenimo ali smo karies očistili do zdrave zobovine. Ni namreč ves karies črne barve.

Kritje zobne pulpe

Kadar je karies zelo globok, po razkuževanju najprej dno kavitete oziroma najgloblje področje, ki meji na zobno pulpo (živec) premažemo s posebnimi tekočinami ali nanje damo “zdravilo”, ki je navadno na osnovi kalcijevega hidroksida. Dobijo se v obliki posebnih past, ki se strdijo. To zdravilo pomaga, da se zobna pulpa (živec) ogradi z dodatno, novo zobovino. Stvori sekundarni dentin.  To pa seveda zahteva svoj čas. Pri tem lahko za čas delovanja zdravila naredimo stalno zalivko ali pa le začasno. O tem se zobozdravnik odloči glede na situacijo.

Odstanjevanje kariesa je mehansko

Kariesa za enkrat ne moremo odstranjevati kemično. Odstraniti ga je potrebno mehansko.